They Cloned Tyrone (2023)

Režija: Juel Taylor

Igrajo: John Boyega, Jamie Foxx, Teyonah Parris

Ocena: 3,5

Režijski prvenec Juela Taylorja, filmarja iz Alabame, je tipičen primer filmskega biserčka, ki vam ga algoritmi Netflixa ne bodo pretirano tiščali pod nos, čeprav ta zabavna, stilizirana in igralsko dobro podprta družbena satira opazno presega siceršnjo generično ponudbo platforme. Osnovni zaplet je naslednji: diler, zvodnik in prostitutka – Fontaine (John Boyega), Slick Charles (Jamie Foxx) in Yo-Yo (Teyonah Parris) – v podzemlju male getoizirane skupnosti The Glen odkrijejo skrivno mrežo laboratorijev, s pomočjo katerih ameriška vlada eksperimentira z metodami nadzora, discipliniranja in programiranja temnopoltih prebivalcev.

They Cloned Tyrone (Klonirali so Tyrona) je miks trilerja, komedije in kriminalnega misterija, ki ga odlikuje šundovsko, morasto, distopično vzdušje. Taylor se poklanja črnskemu eksploatacijskemu filmu in se poigrava z njegovimi žanrskimi konvencijami, kar nadgradi v lahkoten družbenokritičen film s sporočilnim znanstvenofantastičnim zapletom. Največja prednost Netflixovega filma, ki se idejno nasloni na klasike Peklenska pomaranča (1971), Tatovi teles (1978), Neskončni dan (1993) in Trumanov šov (1998), je definitivno domiseln scenarij, ki vprašanja rasne, ekonomske in politične neenakopravnosti naslavlja nevsiljivo, skozi pripoved treh predstavnikov ljudi z margine na sledi veliki vladni zaroti.

The Blackening (2022)

Režija: Tim Story

Igrajo: Grace Byers, Jermaine Fowler, Melvin Gregg

Ocena: 3

Tudi film režiserja Tima Storyja v svoji srčiki obravnava rasno problematiko, pri čemer pa je družbeni komentar zavit v zafrkantsko komično grozljivko. Skupina prijateljev iz najstniških let se na ameriški zvezni praznik osvoboditve temnopoltih sužnjev dobi v koči sredi gozda. Žurka na klasični horor lokaciji nikoli ni dobra ideja, saj lahko pomeni le, da do konca filma ne bodo preživeli vsi. In res se že kmalu po tem, ko gledalec za silo spozna odnose osrednjih protagonistov, začnejo smrtonosne igrice, v katerih črni maskirani morilec s samostrelom namesto noža junakom filma v slogu kultne filmske serije Krik postavlja različna vprašanja, ki odločajo med smrtjo in preživetjem. Malo popkulturne trivialnosti, malo ameriške zgodovine.

Grozljivka The Blackening, ki temelji na istoimenskem kratkem filmu komične skupine 3Peat iz leta 2018, je bila posneta za vsega pet milijonov dolarjev, a se to komaj opazi, saj bolj kot na krvave prizore stavi na poigravanje z žanrskimi tropi in domiselne dialoge, v katerih postavi ogledalo ameriški družbi. Pri tem se bolj kot k poglobljenosti Peelovega Zbeži! (2017) nagiba k samoironičnemu, obešenjaškemu tonu filmov kot Noč neumnih mrtvecev (2004) ter Tucker in Dale proti zlu (2010). Klasičen nizkoproračunski horor, ki dokazuje, kako lahko dober filmski tekst in posrečena zasedba ob relativno nizkem vložku presežeta finančno bistveno bolje podprte projekte.

Limbo (2023)

Režija: Ivan Sen

Igrajo: Simon Baker, Rob Collins, Natasha Wanganeen

Ocena: 4

Avstralski filmar Ivan Sen je na letošnji berlinski filmski festival prinesel čudovit film noir, počasno detektivko, ki je ni le zrežiral, temveč tudi spisal in koproduciral. V njej se Simon Baker, avstralski igralec, znan po vlogah v serijah Odvetnik z ulice in Mentalist, v vlogi kariere preobrazi v od življenja in dela zdelanega, zmahanega, potolčenega kriminalista, ki pripotuje v pozabljeno rudarsko mestece avstralskega divjega zahoda. Tam se nastani v motelu, nad katerim pomenljivo sije napis Limbo iz naslova filma. V vicah ni le detektiv Travis Hurley, nekdanji policist oddelka za droge, sedaj ločen in odvisen od heroina, pač pa tudi od sonca prežgani in od sveta pozabljeni kraj, kjer se paseta mali kriminal in revščina.

Baker je v glavni vlogi tako rekoč neprepoznaven: videti je kot nekakšen Bryan Cranston iz serije Kriva pota, medtem ko njegovo predstavo zaznamujejo tihi pogledi in redkobesednost. V mestece Umoona je prišel ponovno raziskat dvajset let star primer izginotja mlade avstralske domorodke. Izkaže se, da so beli policisti primer reševali z levo roko, zaradi česar svojci žrtve niso nikoli zares ponovno zajeli življenja s polnimi pljuči. Film zaznamujeta lenoben, meditativen tempo in čudovita črno-bela fotografija, ki poudarjata niansirano pripoved. Žanrska poslastica, v kateri ob razreševanju starega primera vrtamo po družbenem položaju aboriginov.