Pred petdesetimi leti se je na zgoraj opisan način po prevladujočem zgodovinopisju rodil žanr hiphop, ki je leta 2017 v ZDA izpodrinil rock glasbo z mesta najbolj prodajanega žanra, slej ko prej pa mu gre tudi zasluga za to, da so ZDA leta 2009 z Barackom Obamo dobile prvega temnopoltega predsednika. Pionirju je ime DJ Kool Herc oziroma Clive Campbell, ki se je leta 1955 rodil na Jamajki, kar je – za primerjavo, kam gospoda umestiti – tudi letnica rojstva Eddieja Van Halena kot tudi kitarista Sex Pistols Steva Jonesa ali Micka Jonesa iz The Clash, Nine Hagen, Agnusa Younga. V jato prepoznih za hipijado. Na Jamajki je Campbell živel do leta 1967 in kot otročaj doživel zlata leta skaja, prav tako pa razcvet delovanja in tekmovanja lastnikov različnih ozvočenj, ki so prirejali zabave, na katerih se je vrtela glasba. S to izkušnjo in vedenjem je prišel v Bronx, kjer je postavil svoje ozvočenje. Dejansko je šlo za pevsko ozvočenje znamke Shura »Vocal Master« z dvema prepričljivima stolpoma zvočnikov, v kombinaciji z dvema ojačevalcema in dvema gramofonoma.
Vloga Jamesa Browna
Da je prvi uporabljal dva mikrofona že leta 1947 na nekem plesu, se je sicer hvalil Jimmy Savile, pedofilije obtoženi voditelj oddaje na BBC Top of the Pops, sploh v vseh boljših diskotekah v New Yorku pa so tedaj prav tako že vsi vrteli na dveh gramofonih, vendar so ju uporabljali zgolj za to, da je bil zagotovljen gladek prehod med skladbo, ki se je končevala, in skladbo, ki ji je sledila. Campbell pa se je domislil, da je dal na oba gramofona isto ploščo, ju vrtel sočasno, vračal, repetiral odseke.
Prva glasba, na katero je začel eksperimentirati, so bile skladbe Jamesa Browna, na primer Give It Up or Turnit a Loose, ki je bila posneta v sklopu albuma Sex machine, ki je izšel leta 1970, in ki je bila že sama dolga več kot šest minut ter polna repeticije. V njej je tudi del, v katerem vokal ponavlja »clap your hand, stomp your feet«, kar je Campbell na svojih zabavah podaljševal tudi na več minut, podobno se je igral z inštrumentalnimi deli in figurami, ki so bile plesalcem posebej všeč, a so v originalnih skladbah trajale več deset sekund. Prav tako je miksal zgolj različne inštrumentalne dele skladb, kot ena prvih skladb, katere inštrumentalni del je tudi rad uporabljal, pa mu je služila tudi Mexican angleške zasedbe Babe Ruth.
Ob tem, da je bil grafitar, Campbella uradno imenujejo kot očeta in ustanovitelja hiphopa. Tistega, ki je v Bronx prenesel jamajško izročilo ozvočenj in ki je zanetil hiphop, vključno s tem, da je plesanje na njegovo glasbo dobilo poimenovanje breakbeat, pri čemer so se dekleta imenovala B girls, fantje pa B boys.
Iz tega osnovnega kroga privržencev in udeležencev zabav DJ Kool Herca so bili vsi pionirji hiphopa, kot Africa Bambaataa ali Grandmaster Flash oziroma Joseph Saddler, ki se je leta 1958 rodil na Barbadosu, od koder se je z družino prav tako priselil v newyorški Bronx in začel kot didžej s svojim ozvočenjem po vzoru Kool Herca. Leta 1978 je sestavil rap zasedbo Grandmaster Flash and the Furious Five, katere člani so bili vsi iz Bronxa. Lastijo si invencijo vloge MC-ja (master of ceremonies), torej vodje zabave, tistega, ki ima v roki mikrofon in povezuje program. A tudi to je bilo povzemanje jamajške tradicije »toastinga«, torej govorjenja, kot petja v mikrofon preko glasbe, ki se vrti v ozadju. Furious Five so bili zvezde newyorških ulic, uličnih nastopov in nove subkulture, ki je v nekaj letih v Bronxu in drugih newyorških četrtih postala pomembnejša od udeleževanja v gangih. Bolj privlačno je postalo biti hiphoper kot pa član bande.
Spomeniška zaščita
A slavo prvenca prvega rap hita je posadki iz Bronxa vendarle speljala ekipa iz New Jerseyja, ki pa je veljal malodane za »vas.« Kako? Najprej tako, da se je mladenič iz Bronxa preselil v New Jersey. To je bil Henry Lee Jackson, ki je kasneje zaslovel kot Big Bank Hank, ki je prišel v New Jersey, potem ko se je izkazal v piceriji v Bronxu in ga je šef zato napotil v New Jersey vpeljat novo picerijo. V New Jerseyju je takrat živela Sylvia Robinson, starejša gospa, rojena leta 1935, upokojena pevka iz Harlema, ki pa je v New Jerseyju z možem vodila glasbeno založbo Sugar Hill Records. Preko svojega sina je vedela za hiphop dogajanje v New Yorku, potem pa je slučajno vstopila v picerijo in slišala Big Hanka, kako je rapal. Dobila je idejo in sestavila zasedbo Sugarhill Gang. Rap je do tistega momenta veljal za glasbo, ki se je ne da posneti, ampak lahko deluje samo kot nastop v živo. Sugarhill Gang so to ovrgli. Leta 1980 so prišli ven s skladbo Rappers Delight. Na način, kot se ga je domislil DJ Kool Herc. Za podlago skladbe so vzeli ponavljajoči se obrazec iz skladbe Good times zasedbe Chick. Vse se je zgodilo izrazito hitro in na majhnem prostoru. Zasedba Chic je septembra 1979 skupaj z zasedbo Blondie v klubu Palladium nastopala kot predskupina zasedbe Clash, med njihovim izvajanjem skladbe Good times pa so na oder skočili člani zasedbe Sugarhill gang in začeli rapati na njihovo igranje. Dva meseca kasneje je Neil Rogers, šef Chicov, slišal svojo skladbo v rap izvedbi. Tožil jih je in dogovorili so se, da ga podpišejo kot soavtorja. Rappers Delight je bila prva hiphop skladba, ki se je uvrstila na ameriško lestvico, in to na 37. mesto, kar je odprlo oči drugim. K založbi iz New Jerseyja so pristopili tudi Grandmaster Flash and The Furious Five ter leta 1982 izdali ploščo, na kateri je bila tudi skladba The Message. Sledil je vzpon rapa.
Cambpell je postal narodni heroj Bronxa in nadaljeval solo kariero ter nastopil tudi v globalno vplivnem filmu Beat Street iz leta 1984. Še vedno živi, zgradbo na 1520 Sedgwick Avenue, kjer se je leta 1973 zgodila prva hiphop zabava v Bronxu, pa je newyorška mestna oblast leta 2007 oklicala za spomeniško zaščiteno.
