Letošnja trgatev gre počasi h koncu, na trsih so ponekod ostale le še rdeče sorte in tiste za predikatna vina. Kot pravijo vinogradniki in vinarji si bodo letošnjo sezono zapomnili po poletni suši, ki pa le ni vzela toliko pridelka, kot so v obdobju vročinskih valov napovedovali. V Goriških Brdih si bodo letošnjo trgatev med drugim zapomnili tudi po tem, da so že drugo leto zapored pobirali grozdje v pametnih vinogradih. Že lani so namreč v največji slovenski zadružni kleti Kleti Brda v sodelovanju s Telekomom Slovenije in podjetjem EFOS v izbranih vinogradih začeli izvajati poskusni projekt pametnih vinogradov, v katerih s pomočjo umetne inteligence, mobilnih komunikacij in drugih naprednih tehnologij poskrbijo, da se nadležnih škodljivcev lotijo v najboljšem trenutku, tako da trt ne tretirajo, dokler to ni potrebno. Kot pravi Matej Štefančič, direktor EFOS, v zadnjem času opažajo velike spremembe v kmetijstvu – tako zaradi podnebnih sprememb kot zaradi želje potrošnikov po uživanju zdrave, bolj trajnostno pridelane hrane. »To pomeni, da je trebna prilagoditi in nadgraditi načine za ugotavljanje dejanskega stanja na terenu in potencialne nevarnosti, ki jo škodljivci predstavljajo za pridelek. Mreža Trapview v Goriških brdih je pomemben korak v to smer, saj omogoča dnevni vpogled v stanje populacije grozdnih sukačev na celotnem območju, hkrati pa kmetijskim svetovalcem nudi pomembne informacije, s pomočjo katerih lahko vinogradniki optimalno poskrbijo za zaščito grozdja,« je dejal Štefančič.
Letos so sistem še nadgradili, tako da so vzpostavili mrežo Trapview pasti za spremljanje in napovedovanje razvojnih faz gospodarsko pomembnih škodljivcev v vinski trti že na 24 lokacijah in pri tem prejemali napoved gibanja škodljivcev za 14 dni vnaprej, ker platforma Trapview omogoča optimizacijo ukrepov za spremljanje in varstvo rastlin na podlagi podatkov, ki jih zbirajo avtomatske pasti za škodljivce. S pomočjo umetne inteligence se zbrani podatki obdelajo in tako nudijo informacije o populaciji škodljivcev z veliko večjo natančnostjo kot kadar koli doslej.
Vinograd je investicija,
ki traja vsaj 25 let
Kot je povedal direktor Kleti Brda Silvan Peršolja, se je prav letos pokazalo, da se v skrajnih vremenskih razmerah izkaže pomen trajnostne pridelave, ki je eno temeljnih vodil v Kleti Brda, moderna tehnologija pa je samo nadgradnja tega. Zaradi klimatskih sprememb sicer pripravljajo vsako leto serijo zimskih predavanj za člane zadruge, kjer v sodelovanju s strokovnjaki uvajajo potrebne spremembe vinogradniških praks, ki so jih strnili v Pravilnik trajnostne pridelave v Kleti Brda, ki velja za vse člane. »Prav sledenje tem smernicam pri obdelavi vinogradov je letos pripomoglo, da je izpad pridelka manjši, kot je bilo pričakovati, le kakšnih petnajst odstotkov. Letos pa smo naredili še en pomemben korak s pilotnim projektom spremljanja škodljivcev v vinogradih. V Brdih prihaja do menjave generacij. V kmetijstvu, ko rečeš, da je nekdo mlad, to niso pubertetniki, ampak stari tam okrog 40, 45 let, vendar je to je ključno, ker so prav ti prevzemniki bolj dojemljivi za nove pristope, ob tem, da imajo globoko spoštovanje do teritorija, kjer živijo. Če so se odločili, da bo vinogradništvo njihov glavni dohodek, pomeni, da morajo razmišljati vsaj deset let vnaprej, kajti vinograd je investicija, ki traja vsaj 25 let,« pravi Peršolja, ki je dejal, da bi rad obračunal še z enim stereotipom, ki pravi da so nekoč pridelovali bolj zdravo grozdje, ki je bilo bistveno manj tretirano s fitofarmacevtskimi sredstvi. »To preprosto ni res. Pa ne samo pri grozdju, temveč tudi pri ostalih kmetijskih pridelkih. Danes je pridelava hrane bistveno bolj zdrava, kot je bila nekoč. Tudi zaradi implementacije vseh mogočih digitalnih naprav v sami mehanizaciji ter primerov kot je vnos pametne tehnologije tudi v vinograde,« je prepričan Peršolja.
Da je nov sistem opazovanja populacij škodljivcev v vinogradih zelo uspešen, je ugotovil tudi vinogradnik Matjaž Prinčič, saj vsako škropljenje trt manj pomeni prispevek k varstvu okolja in zmanjšanju stroškov pridelave. »Vsak dan ne greš v vinograd, ker za to preprosto nimaš časa. Zato pa lahko kadarkoli odpreš aplikacijo in vidiš, koliko hroščkov se je ujelo v past, ter temu prilagodiš ukrepanje. Še nedolgo nazaj smo imeli zaradi grozdnega sukača tudi do 40 odstotkov manj pridelanega grozdja,« pojasnjuje Prinčič. Prav zaradi teh podatkov, ki dnevno prihajajo iz vinograda, je opazil, da določena sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje ameriškega škržatka, delujejo tudi na sukača, čeprav nikjer na svetu sploh niso registrirana za zatiranje tega škodljivca. »Po tretiranju s sredstvi zoper ameriškega škržatka, ki je pri nas obvezno zaradi zatiranja zlate trsne rumenice, pa smo opazili, da se je populacija sukača skoraj izničila. Tega podatka prej nismo mogli dobiti. Zaradi tega smo porabili bistveno manj škropiva,« vidi vrednost novih tehnologij Prinčič.
Vinogradov še vsaj 40 let
ne bo treba namakati
Denis Rusjan, profesor za vinogradništvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pravi, da je trajnost beseda, ki se sicer v sodobnem kmetijstvu veliko uporablja, v Goriških Brdih pa jo dejansko tudi udejanjajo. »Ko govorimo o trajnosti v Goriških Brdih, smo na pravi poti, saj število kmetij, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom ter drugimi kmetijskimi panogami, ostaja stabilno. Eden boljših pokazateljev je ta, da se število kmetij in velikost obdelane zemlje ne spreminja. Letošnje leto je bilo za vinogradnike pa tudi za druge kmete v Sloveniji in drugod po Evropi precej zahtevno, za tiste vinogradnike, ki so v preteklih letih ravnali ustrezno, pa ne toliko. Tisti vinogradi, ki so na ustreznih legah in ki so posajeni z ustreznimi sortami, letos kljub vsaj štirim vročinskim valovom niso imeli težav,« razlaga Rusjan, ki pravi, da se prav zaradi vročinskih valov vse več govori tudi o namakanju trt.
»V poljedelstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu je namakanje primerno, v vinogradništvu pa še vsaj 40 let ne bo potrebno. Vinogradniki imajo na voljo številne tehnološke ukrepe, med katere sodijo primerna izbira podlage, primerna izbira leg in ustrezno gnojenje z organsko maso. Če bo trta v dobri kondiciji, je tako kot dobro pripravljen športnik, ki bo šel lahko skozi puščavo, v nasprotnem primeru pa bo nekdo, ki hira ali je prehranjen, tam zelo težko preživel. Tako kot je to v športu, tudi trto je treba ohranjati v dobri kondiciji. V Kaliforniji so desetletja brezglavo namakali vinograde in pokazalo se je, da vode ni na pretek, zato so morali prestrukturirati celotno vinogradništvo na način, da se porablja čim manj vode. Če ta način preslikamo v Slovenijo, je jasno, da namakanja ne potrebujemo, če poskrbimo za trte, da so v dobri kondiciji in imajo dober in globok koreninski sitem. Ko vinograd začneš namakati, ga moraš vseskozi,« je pojasnil Rusjan.
