S tekilo smo se v Sloveniji najbolj spoprijateljili v devetdesetih letih, ko je bila pijača mnogoterih zabav, pa naj se jo je pilo v 0,5 kozarčkih na eks, ob podpori soli, limete ali limone in pa cimeta in pomaranče. Še bolj je bil med žurerji z vseh vetrov in stanov takrat priljubljen koktejl tekila slammer, pri katerem je bilo treba kozarček s šilcem tekile zmešati s kakšno gazirano pijačo, največkrat z radensko, tonikom ali švepsom – najbolj hrabri so za penečo ekstazo uporabljali celo kakšno ceneno penino – pokriti kozarec s cunjo ter z njim močno udariti po točilnem pultu ali mizi, da se je mešanica dodobra spenila, preden je švignila dol po grlu. Tekila se sicer danes le malo kje, če sploh, še pije na ta način, zato pa je v bolje založenih lokalih, specializiranih prodajalnah in v spletnih trgovinah ponudba veliko bolj pestra kot kadarkoli prej in nič čudnega ni, da tiste najboljše tekile stanejo tudi tristo evrov in več.
Tekila je največji razcvet doživela v ZDA, od tam pa se je popularnost tudi po zaslugi družabnih omrežij razširila v Evropo in k nam. Pa ne zgolj po zaslugi koktejla margarita, sestavljenega iz tekile, pomarančnih likerjev triple sec, cointreau ali grand mariner, soka limete in ledu, ter seveda z obvezno osoljenim robom kozarca, ki že desetletja velja za enega najbolj priljubljenih alkoholnih pijač na svetu, temveč tudi zato, ker so blagovne znamke destilarn, v katerih se proizvaja tekila, ustanovili nadvse slavni možje in žene tega sveta ali pa so že bolj ali manj uveljavljenim destilarnam zgolj posodili svoje ime, podobno kot je to že ustaljena praksa med vinarji ali drugimi proizvajalci žganih pijač od vodk, viskijev, džinov ter vseh drugih vedno bolj modernih alkoholnih zvarkov. In to velja tako za tekilo in mezcal, ki velja za njenega starejšega sorodnika, s tem, da sta oba destilata pridelana iz agave. Sicer obstajajo zakonsko določena pravila, da mora tekila vsebovati vsaj 51-odstotni delež agave, ki mora biti nujno sorte modra agava, medtem ko je mezcal lahko narejen iz različnih vrst agav. Je pa res, da se velika večina mezcala pridela iz vrste agave po imenu espadín.
Tekile zvezdniške elite
Za spisek zvezdnikov, ki se dandanes podpisujejo pod različne blagovne znamke tekil, bi verjetno na kolenih moledoval vsak večji filmski producent ali pa glasbeni in športni manager. Svoje tekile imajo med drugimi hollywoodska igralca Dwayne Johnson (Teremana Tequila) in Pierce Brosnan (Don Ramon), športniki, kot so LeBron James (Lobos Tequila), Michael Jordan (Cincoro Tequila) in Oscar de la Hoya (Casa Mexico), glasbene superzvezde, med katerimi so AC/DC (Thunderstruck Tequila), Carlos Santana (Casa Noble), Rita Ora (Próspero Tequila) in vsestransko nadarjeni Justin Timberlake (Sauza 901), tehnološki milijarder Elon Musk (Tesla Tequila) in ena najbolj plačanih manekenk na svetu Kendall Jenner (818 Tequila).
Razlog, zakaj tako veliko superzvezdnikov posoja svoja cenjena imena različnim proizvajalcem, je seveda preprost. Zato, ker gre za izjemno hitro rastoč trg, ki je tudi zelo dobičkonosen, predvsem v ZDA. Po podatkih nacionalnega trgovinskega združenja, ki zastopa proizvajalce in prodajalce destiliranih žganih pijač, ki se prodajajo v ZDA (Distilled Spirits Council of the United States), se vse od leta 2002 prodaja tekile vsako leto zviša za okrog šest odstotkov, v zadnjih petih letih naj bi se prodaja povečala za skoraj petdeset odstotkov. Leta 2021 je bil ta trg že vreden pet milijard in še nekaj več dolarjev, ob tem, da je v premium segmentu presegel vse svoje konkurente. Tako viskije, vodke, konjake, brandyje, džine in druge tovariše iz sveta destiliranih pijač. George Clooney, ki je skupaj s soprogom večne lepotice Cindy Crawford, Randejem Gerberjem, leta 2013 ustvaril blagovno znamko Casamigos Tequila, je destilarno in njeno ime leta 2017 prodal za natančno sto milijonov dolarjev. Kot so zapisali na spletnem mestu novičarskega giganta CNBC, je tekila v ZDA tudi zaradi močnega marketinga začela osvajati celo tradicionalne pivce piva, ki so svoje ljube ječmenove zvarke prav zaradi velikih reklamnih vložkov in slavnih imen zamenjali za margarite, ki jim jih na primer v Las Vegasu strežejo tudi že na stadionih in v koncertnih dvoranah namesto piva.
Tekila, čelada in s kolom po glavi
Seveda je popolnoma razumljivo, da se vse zgoraj naštete zvezdniške duše niti v sanjah ne bi kobacale po mehiških ali kalifornijskih puščavah pri štiridesetih in več stopinjah z mačeto v rokah in obglavljale agave, iz katerih se destilira tekila. Pa tudi med kotli za destilacijo in kasneje med sodi, v katerih zori destilat iz agavinega soka, jih razen takrat, ko se pridejo fotografirat, ni. Menda večina izmed njih sploh ne pije tekile, razen zvezdnika lige NBA LeBrona Jamesa, ki po pripovedih velja za strastnega pivca te danes nadvse moderne pijače. Na svetovnem trgu, kot tudi pri nas, je v zadnjih par letih moč dobiti ogromno različic tekil raznih blagovnih znamk ter raznolikih cenovnih razredov pridelanih v industrijskih ali kraft destilarnah iz agav tega ali onega porekla. Seveda so danes v ospredju takšne, pridelane na čim bolj ekološki način. Na splošno tudi pri nase že velja, da mora imeti vsak spodoben lokal na svoji karti pijač vsaj deset vrst viskijev, rumov, džinov, konjakov pa seveda tudi nekaj tekil. In to ne tistih nižjega cenovnega razreda, kot smo jih bili vajeni nekoč.
Aleš Ogrin, ki je eden najbolj znanih slovenskih barmanov oziroma mešalcev pijač in od leta 2011 tudi predsednik Društva barmanov Slovenije, leta 2000 je bil celo svetovni prvak v mešanju koktejlov, opaža, da je tekila ponovno postala priljubljena pijača tudi pri nas, vendar vseeno slovesa iz norih devetdesetih še ni dosegla. »V devetdesetih se je tudi pri nas tekilo pilo v vseh lokalih. Takrat je bilo ogromno množičnih zabav, na katerih se je prodajalo in pilo tekilo. Za to so bili v največji meri zaslužni distributerji pijač, ki so imeli svoje prodajne finte. Celo takšne, da si najprej zvrnil vase kozarček tekile, nato so ti na glavo poveznili čelado in te je nato hostesa s kijem udarila po čeladi. Temu so rekli tekila bum. Z njo se je dobesedno polivalo gola telesa, pilo se je iz popkov, marsikaj se je takrat dogajalo. Danes se jo pri nas še vedno pije v kombinaciji s soljo in limeto največkrat v margariti, čeprav je moč dobiti že kar pestro ponudbo tekil, ki se jih pije na način kot viskije, z dodano žličke vode ali pa z ledom,« razlaga Ogrin, ki je tudi znan kot mentor in inštruktor na področju mešanja pijač.
Ne gleda na pestro ponudbo raznoraznih tekil, največkrat seveda mehiških, pa imamo tudi Slovenci svojo tekilo, ki prihaja iz destilarne Krucefix, ki se nahaja v Križah pri Tržiču na Gorenjskem. Kot pravi Andrej Kavčič, zaslužen za prvo slovensko tekilo, je ta narejena po originalnem receptu, ki prihaja iz mehiške pokrajine Jalisco. Le da agave ne prihajajo iz Mehike, temveč iz otoka Lastovo, kjer jih nabira v družbi prijateljev. Vendar pa navkljub novi modi kakšnega povečanega povpraševanja po teh zvarkih v zadnjem času ne opaža. »Imam stalne stranke, ki so z našim produktom zelo zadovoljne, je pa res, da tudi ne destiliram veliko tekile. Manj kot dvesto litrov na leto. Vendar imam raje manj produkta, kot pa da bi zaradi večje količine zniževal standarde,« je o slovenski posebnosti povedal Kavčič.
