Kobarid že leta ne velja zgolj za kraj, kamor se zgrinjajo športni navdušenci, temveč ga opevajo tudi ljubitelji dobre jedače in pijače. Mlekarni Planika, restavracijam in gostilnam kot so Topli val, Kotlar, Hiša Franko, Polonka, pivovarni Feo in drugim, ki so glas o svetovljanski gastronomski ponudbi Kobarida razširili po vsem svetu, se je ta mesec pridružila še vinoteka Drinkslowine, ki je nastala kot nadgradnja spletne trgovine z istim imenom in je specializirana za pokušino in prodajo vin, ki jih je v modernem svetu največkrat moč najti pod besednimi zvezami naravna, sonaravna, biološka, macerirana ali oranžna vina.
Mednarodni štiričlanski ekipi, ki stoji za projektom, poveljuje Alen Audič. Kot natakar in kasneje kot sommelier se kalil pri kuharskih mojstrih, kot so Igor Jagodic, Andrej Kuhar in Bine Volčič, ter v Vili Bled in na posestvu Brdo, preden pa je odprl vinoteko v Kobaridu, je skrbel za vinsko ponudbo v Hiši Franko.
Ob precej bogati gostinski ponudbi v Kobaridu je odprtje vinoteke s precej posebnim izborom vinarjev pravzaprav precej pogumno dejanje.
Ko sem odšel iz Hiše Franko, sem najprej razmišljal, da bom šel delat v tujino, nato pa smo z ekipo prijateljev, Rainerjem, Irino in Carolino, sklenili, da odpremo spletno vinoteko. Sem direktor podjetja le na papirju, ker odločamo vedno v množini. Danes vinarja ni tako težko pripeljati na dom prek telefona ali računalnika, vendar je digitalna prodaja hladnega značaja. Povsem drugače je, če lahko vino, preden ga prodaš, tudi predstaviš. Tudi zato smo že pri sami spletni vinoteki želeli, da na spletni strani ne bodo zgolj fotografije in opisi posameznih vin, temveč da bodo na virtualnih policah predvsem vinarji, ki jih je pri nas težko najti in da bo poleg njihovih vin predstavljen tudi njihov odnos do vina in življenja. Večina vinarjev, s katerimi sodelujemo, se namreč prodaja zgolj v restavracijah in pa seveda v tujini, ker takšne, bolj nekonvencionalne vinarje, tam bistveno bolj cenijo kot pri nas. Tako na spletu kot v naši vinoteki pa prodajamo zgolj vina, ki jih tudi sami pijemo. V Kobaridu je kulinarična ponudba res dobra in široka, manjka pa ozaveščanje o dobrih naravnih vinih. Sam se zelo slabo počutim, ko grem v trgovino in vidim na policah precej žalostno stanje, kar se tiče ponudbe vin. Zato pri nas poleg samih vin dobite tudi razlago, kaj naravna vina sploh so.
V ponudbi imate vina dvanajstih vinarjev. Po kakšnem ključu ste jih izbirali?
Že ko sem delal v Hiši Franko, sem zahvaljujoč bogatemu znanju Valterja Kramarja spoznaval slovenska vina in vinarje, sam pa sem začel raziskovati ta svet nekonvencionalnih vin in spoznal vinarje, kot so denimo Aci Urbajs, Božidar Zorjan, Simon Valentan ali Radovan Šuman, ki veljajo za posebneže v vinskem svetu. Te vinarje sem tudi večkrat obiskal in se navdušil nad njihovimi vini ter nad njihovo filozofijo in odnosom do življenja in narave.
Kako to, da na vaši vinski karti nimate nobenega tujega vinarja? Dandanes ima vsaka prodajna vinoteka sodobnega tipa precej širši nabor vin, z obvezno spremljavo vsaj enega šampanjca.
Vezani smo na ime naše blagovne znamke »drink slo wine«, torej pij slovenska vina. Ljudi, ki pridejo v našo vinoteko na pokušino, želimo predvsem presenetiti. Zakaj bi jim ponujali šampanjce? Tega ne bomo imeli nikdar v naši ponudbi, ker imamo veliko čudovitih slovenskih penin in pét-natov. Morda bomo res kdaj dodali na seznam kakšnega tujega vinarja, ampak trenutno sem z našim izborom povsem zadovoljen.
Pa je takšen poslovni model uspešen?
Ne gre zgolj za posel. Ni nam potrebno imeti vsak dan petdeset gostov. Vsak gost, ki bo prišel k nam in domov odnesel zgolj eno steklenico ali pa en karton različnih vin, se bo obenem še naučil, kaj je naravno vino, kaj je biodinamična pridelava. Če koga zanima še kaj več od tega, mu predlagam, naj obišče posameznega vinarja in ga pri njem tudi najavim. Osnovni namen, zakaj smo se sploh odločili, da odpremo prodajni in degustacijski prostor, je ravno v tem, da širimo zavest o vinih, pridelanih na naraven način, in prepoznavnost posameznih vinarjev. Da je takšen model uspešen, dokazuje tudi to, da smo začeli sodelovati z vinoteko Bar Brutal v Barceloni, ki velja za enega najbolj znanih vinskih barov na svetu, v njem pa prav tako strežejo le naravna vina. Lani septembra smo imeli tam predstavitev vinarjev, ki jih imamo pri nas v ponudbi, in letos spomladi so že naročili za celo paleto vin.
Pa je moč pri vas tudi zgolj popiti kozarec ali gre zgolj za prodajne degustacije?
Ne, samo degustacij nimamo, ker smo uradno trgovina. Odprem pa lahko vsako steklenico, da gost lahko poskusi posamezno vino. Ni se še zgodilo, da potem tudi ne bi odšel domov vsaj z eno steklenico. Povprečno posamezni kupec odnese s seboj tri steklenice.
Potemtakem tudi prigrizkov nimate?
Imamo sir, zato ker je potrebno po določenem številu popitih vzorcev malce prevetriti okus. Same hrane pa ne strežemo.
Ali tisti, ki v vinoteki kupijo steklenico ali dve, potem tudi ko pridejo domov, naročijo še kakšno prek vaše spletne trgovine?
Če sem pošten, tega podatka še nimam, ker smo odprti premalo časa. Sicer pa je največ spletnih kupcev iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Italije in Španije, Nizozemske in Belgije.
Vas že kličejo tudi posamezni vinarji, ki bi želeli priti v vaš nabor?
Iz Italije sta nas že kontaktirala dva vinarja.
Kaj pa, če si posamezen gost zaželi popiti kaj bolj konvencionalnega?
Zato imamo tudi vina, ki so sprejemljiva za povprečnega ljubitelja vin. Malvazija Marka Fona je denimo všečna devetdeset odstotkom tistih, ki pijejo bela vina. Modra frankinja Valentana ali pa Keltisov merlot sta tudi vini, ki sta všečni tistim bolj konvencionalnim pivcem. Imamo pa tudi rosé Mihe Batiča, ker je bilo po njem veliko povpraševanja. So pa vsa vina, ki jih imamo, nefiltrirana in pridobljena brez pomoči selekcioniranih kvasovk, torej pridelana na povsem naraven način, in vsa so vsaj ekološke pridelave, če že nimajo biodinamičnih certifikatov. Vina Šumana, Zorjana, Urbajsa in Janka Štekarja pa celo ne vsebujejo dodanega žvepla. In to zgodbo hočemo širiti. Nismo še imeli gosta, ki ne bi bil zadovoljen s ponudbo.
Katero pa je najbolj prodajano vino?
Moon drops Radovana Šumana.
Cena tega vina je 32 evrov. Tudi ostala vina, ki jih imate v ponudbi, niso ravno nizkocenovna. Nobenega vina ni pod dvajset evrov. Kako to sprejemajo vaši kupci?
Nimamo nobenih pripomb. Tisti, ki vedo, kaj kupijo, o ceni ne razmišljajo. Večina vin, ki jih imamo pri nas, v tujini dosega bistveno višje cene.
Imate tudi kakšne posebne arhivske primerke vin?
Da, vendar tega nimamo v prodaji. Ta vina pijemo s prijatelji.
