Čeprav si dandanes večina sommelierja še vedno prestavlja kot natakarja, ki zgolj postreže vino, je njegova vloga v današnjem svetu gastronomije bistveno bolj pomembna. Ker pa je danes moderno piti dobro vino in jesti fino hrano, je zanimanje za tečaje, ki ponujajo tovrstno znanje, ogromno. Ravno zato je vedno več društev, ki ponujajo izobraževanje, a kljub temu velja, da so se vse eminence na domači in mednarodni ravni šolale v Društvu za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, ki je kot edino vse od leta 1994 aktivni član svetovne sommelierske organizacije ASI, ustanovljene leta 1969 v francoskem Reimsu.
Nič čudnega torej, da smo dokaz, da gre za precej resno tekmovanje, dobili že pred prihodom na ljubljanski grad, saj je bila cesta, po kateri se je mogoče pripeljati na mestni vršac, povsem zaparkirana, tako da je imela neformalna grajska prometna inšpektorica obilico dela in je vsa zadihana tavala naokrog ter se pritoževala nad neustreznim umeščanjem avtomobilov v grajski prostor. Pa tudi v dvorani Palacij, ki jo občinski propagandni ustroj omenja kot enega izmed najbolj reprezentativnih prostorov na ljubljanskem gradu, je bilo precej pestro. Tako zaradi tekmovanja, ki je bilo letos ob doplačilu odprto za javnost, kot zaradi kasnejše pogostitve, ki je bila vključena v ceno vstopnice. Na njej je vino točil žlahten izbor slovenskih vinskih hiš, hrano pa stregel šopek najbolj markantnih slovenskih gostincev in pridelovalcev raznih elitnih dobrin.
Slovenija v vrhu sommelierjev
na sto prebivalcev
Samo državno prvenstvo se je pravzaprav začelo že dan prej, pravico nastopa na njem pa so si lahko izborili le kandidati, ki so uspešno opravili izobraževanje po predpisanih programih in ki že opravljajo sommeliersko delo. Teh je bilo letos 17, na tekmovanje pa jih je na koncu prišlo osem. Sedem kandidatov in ena kandidatka, ki so že dan prej v prostorih KULT316 – Centra kulinarike in turizma opravili polfinalne nastope. Najprej so morali v 120 minutah opraviti pisno preverjanje znanja, ki je vsebovalo 75 vprašanj, sledila je opisna degustacija dveh vin in test spajanja vina in hrane, v praktičnem delu tekmovanja pa so morali pokazati veščine strežbe z dekantiranjem vina. Na koncu je komisija izbrala tri, ki so se v zmajevem gnezdu spopadli za naziv najboljšega sommelierja leta 2022. Valter Bufolin, ki je bil lani na prvenstvu drugi in je partner v trgovini z vini Dobro vino, Ilia Nozadze, Gruzijec, živeč v Sloveniji in delujoč v družinski gostilni Zlato runo v Dobrovi pri Ljubljani, ter Rok Kerin iz znane vinarske dolenjske družine Kerin, ki opravlja sommelierski poklic v gostilni Tri lučke v Krškem.
Samo tekmovanje je spremljalo več komisij, in sicer komisija za degustacijo, za spajanje vina in hrane, za popravke v vinskem listu, za strežbo ter skupni vtis (komunikacija, znanje tujega jezika, splošna razgledanost in urejenost). Žiriji, ki je vodila strokovni del tekmovanja, je predsedoval Davorin Škarabot, podpredsednik društva Sommelier Slovenije, posamezne komisije pa so bile sestavljene iz samih prekaljenih velemojstrov gastronomske stroke. Med bolj prepoznavnimi obrazi so bili Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu iz Zemona, Jure Tomič iz brežiškega Debeluha, Janez Bratovž iz Restavracije JB, Gregor Repovž iz Gostilne Repovž, Boris Gašparin iz Pikola v Novi Gorici in starosta slovenskih sommelierjev Sergij Cesar. Preden so se trije finalisti lotili svojih nalog, je bil po protokolu seveda na vrsti še uvodni program, ob katerem se je zainteresirani javnosti in komisijam predstavila četica vseh finalistov, v neformalnih sommelierskih delovnih uniformah: bela srajca, metuljček ali kravata, suknjič, modni predpasnik in črni lakasti čevlji. Vsi so prejeli diplome oziroma priznanja za uvrstitev v polfinale. Nato je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije Ivan Peršolja v kratkem nagovoru nanizal nekaj postaj v razvoju društva od tistih časov, kot je poudaril, ko se je pilo belo in črno vino iz kozarcev za sok, do danes, ko imamo že obilo sommelierskih mojstrov, ki razumejo tako hrano kot vino. Pravzaprav je povedal točno številko. Od 21. januarja 1992, ko je nastalo društvo, do danes so izšolali 1027 sommelierjev prve stopnje, 63 druge stopnje in 90 tistih, ki so uspešno zaključili tretjo stopnjo, kar nas menda uvršča v sam svetovni vrh po številu sommelierjev na sto prebivalcev. Tik pred finalom pa je pravila igre predstavil še predsednik žirije, ki je vodila strokovni del tekmovanja, Davorin Škarabot.
Zmagovalec Valentin Bufolin
Vsak tekmovalec je moral pred posamezno komisijo opraviti po eno nalogo. Najprej degustacijo dveh slovenskih in dveh tujih vin ter prepoznavanje petih žganih pijač. Kasneje smo izvedeli, da je šlo pri vinih za tawny port, kar so ugotovili vsi, pri rebuli bagueri iz Kleti Brda, merlotu Petra Ferjančiča in malbecu je bil najbliže Bufolin, pri žganih pijačah pa je šlo za džin, limončelo in viljamovko, ki nikomur niso delali velikih težav, ob njih sta bila še viski in slivovka. Na tej postaji smo po pričakovanju slišali veliko besed iz sommelierskega vokabularja, kot so suho, sveže, toplo, tanini, čokolada, suhe slive, pomarančni olupek, kostanjev med, granitna barva, svilnati tanini, marmelade, sadje … Nato je sledil popravek napak v vinskem listu, kasneje pa disciplina v podajanju ustreznih predlogov za spajanje hrane in vina ter na koncu še dekantacija in strežba vina pred dvema častnima gostoma. Temu je sledil še šov zunaj tekmovalnega programa, v katerem so morali tekmovalci po občutku z enako količino vina napolniti 21 kozarcev iz enoinpollitrske steklenice (magnum) penine. Po vsaki nalogi, ki jo je posamezen tekmovalec uspešno končal, je bilo mogoče slišati gromek aplavz, še bolj pa je donelo v dvorani, v katero se je razposajena druščina vrnila vmes med festivalsko pokušino jedače in pijače, ko so razglasili zmagovalca Valentina Bufolina. Ta je sicer že pred finalom tako v očeh strokovne kot navijaške in laične javnosti veljal za prvega favorita.
No, vmes je bilo še nekaj nagovorov, med drugim sta pričujoče v dvorani nagovorila Tomaž Kavčič, ki je podoživljal, kako se je še kot mulec začel kaliti v gostinskem poslu v nekdanji družinski gostilni v Dornberku z mešanjem špricerjev za kvartopirce in brisanjem pepelnikov, in pa zgodovinski obraz TV Slovenije Drago Bulc, ki je imel nekaj povedati v imenu medijev. Tudi njegovo »pričevanje« je bilo zgodovinsko, saj ga je odneslo tja nekam v polpreteklo zgodovino, ko je še podeljeval nagrade v obliki nageljnov in bodečih než. Kot se je pred vsemi pohvalil, je svoj prvi turistični nagelj podelil prav materi Tomaža Kavčiča Katji Kavčič, ki na splošno velja za eno prvih kuharic, ki je v slovenske kraje prinesla nov odnos do kuhinje. So pa tudi po končanem državnem prvenstvu za sommelierja 2022 padle nagrade. Za osvojeno tretje mesto je Ilia Nozadze prejel nočitev za dve osebi s pripadajočim zajtrkom in neomejeno degustacijo vin v Vili Vipolže, drugega Roka Kerina je na svoje posestvo Guerila v Vipavski dolini povabil Zmago Petrič, zmagovalec Valentin Bufolin pa si je z osvojenim znanjem prislužil ogled treh šampanjskih hiš v Šampanji, vsi pa so dobili še darila iz kleti Kupljen, Marof ter Gostilne Repovž. Čisto za konec pred zaključnim delom veselice pa je spregovoril še državni prvak, ki nas bo zastopal na evropskem in svetovnem prvenstvu. Kot vsi veliki zmagovalci je bil kratek in jedrnat, povedal je, da so največja romantika sommelierskega poklica vsi prijatelji v tem poslu. Manj romantično pa je to, da je njegova družina trpela dva meseca, ko se je pripravljal na to tekmovanje.
