Kot skrbnik mačke ste najbrž že opazili nenavadno vedenje svojega ljubljenčka: zdi se, da je mijavkanje rezervirano izključno za komunikacijo z vami. Med seboj se odrasle mačke namreč le redko tako sporazumevajo. Ne gre za naključje, temveč za fascinanten rezultat tisočletne evolucije in sobivanja s človekom, ki ga strokovnjaki za vedenje živali šele zdaj v celoti razumejo.
Mačke, te dokaj neodvisne in skrivnostne spremljevalke, so si v skoraj 10.000 letih udomačitve izoblikovale edinstven komunikacijski most do ljudi. Medtem ko njihovi divji predniki in sorodniki za sporazumevanje uporabljajo predvsem govorico telesa, vonjave in občasno sikajo ali renčijo, so se domače mačke naučile vokalizirati na način, ki je skoraj izključno namenjen človeškim ušesom. To ni zgolj prikupna navada, ampak prefinjena strategija preživetja in — manipulacije.
Z razvojem poljedelstva
Zgodba o mačjem mijavkanju se je začela sočasno z razvojem poljedelstva. Ko so ljudje začeli ustvarjati zaloge žita, so s tem privabili glodavce. Ti so postali lahek plen za divje mačke, ki so se začele zadrževati v bližini človeških naselij. Sčasoma se je med vrstama razvilo obojestransko koristno sobivanje, ki je vodilo v postopno udomačitev.
V tem dolgem obdobju prilagajanja so mačke ugotovile, da ljudje nismo najbolj dojemljivi za njihov primarni način komunikacije. Naš voh je v primerjavi z mačjim izjemno slab, zato so vonjalna sporočila, ki si jih puščajo na svojem teritoriju, za nas nevidna. Prav tako pogosto spregledamo subtilne znake njihove telesne govorice. Mačke so se zato zatekle k tistemu, česar ne moremo ignorirati – k zvoku.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da je mijavkanje pri odraslih mačkah pravzaprav podaljšano vedenje iz obdobja mladičkov. Mladički mijavkajo, da bi priklicali mater in jo opozorili na svoje potrebe — lakoto, mraz ali osamljenost. Ko mačka odraste, v odnosu do svojega človeškega skrbnika prevzame podobno vlogo. Ugotovila je, da mijavkanje učinkovito pritegne našo pozornost in sproži želeno reakcijo – naj bo to hrana, odprtje vrat ali zgolj čohanje za ušesi.
Vsak mijav ima drugačen ton
Vsak mijav ima lahko drugačen ton, dolžino in glasnost, s čimer mačka sporoča različne stvari. Kratek in nežen mijav ob prihodu domov je pozdrav, medtem ko je dolg in vztrajen klic verjetno zahteva po hrani ali pozornosti.
Da ne gre zgolj za preprosto pogojevanje, temveč za kompleksno obliko komunikacije, dokazuje tudi razmeroma sveže znanstveno odkritje. Študija iz leta 2022, ki jo je vodila raziskovalka vedenja živali Charlotte de Mouzon in o kateri je poročal portal Livescience, je razkrila presenetljivo sposobnost mačk. Ugotovili so, da te jasno ločijo, kdaj govorimo neposredno njim in kdaj se pogovarjamo z drugimi odraslimi.
Ta sposobnost je še posebej izrazita, ko jih ogovori njihov skrbnik. Mačke se odzivajo na tako imenovani »mačje usmerjen govor« (podobno kot se dojenčki odzivajo na otroški govor), ki ga lastniki nezavedno uporabljamo – z višjim tonom in poenostavljeno melodijo. To dokazuje, da mačke z nami razvijejo personaliziran komunikacijski kod, kar poglablja edinstveno vez med vrstama.
