Vsak prvi petek v avgustu si ljubitelji piva po vsem svetu privoščijo vrček v čast eni najstarejših in najbolj priljubljenih pijač na svetu. To je mednarodni dan piva – dan, ki ni le izgovor za druženje s prijatelji, temveč tudi priložnost za praznovanje bogate zgodovine in kulture, ki se skriva za zlato pijačo. Mednarodni dan piva, ustanovljen leta 2007 v Santa Cruzu v Kaliforniji, se je začel kot majhen lokalni dogodek, nato pa je prerasel v globalno praznovanje, ki poteka v več kot 200 mestih po vsem svetu, vključno s Slovenijo.
Prvi pivovarji so bili stari Sumerci, ki so pivo varili že pred več kot 5000 leti. Arheološki dokazi kažejo na ostanke piva v posodah. V starem Egiptu je bilo pivo osnovno živilo in del dnevne prehrane za vse sloje prebivalstva. Delavci, ki so gradili piramide, so bili plačani v pivu – približno štiri do pet litrov na dan. V srednjem veku so v Evropi glavno vlogo pri razvoju pivovarstva prevzeli samostani. Menihi so izpopolnili postopke varjenja, dokumentirali recepte in bili med prvimi, ki so sistematično uporabljali hmelj. Hmelj ni le dodal značilne grenkobe in arome, ampak je pivo tudi naravno konzerviral, kar je omogočilo daljše shranjevanje in transport. Z izumi, kot sta parni stroj in termometer v 18. in 19. stoletju, je pivovarstvo postalo industrija. Uveljavili so se veliki proizvajalci, ki so lahko proizvedli ogromne količine standardiziranega piva.
Kaj pa Slovenija?
V zadnjem desetletju je tudi Slovenija doživela pravo craft revolucijo. Kot gobe po dežju so zrasle majhne, neodvisne mikropivovarne, ki ponujajo neverjetno paleto stilov in okusov – od klasičnih ležakov do bogatih stoutov in aromatičnih piv IPA (India Pale Ale).
Po podatkih statističnega urada (Surs) je leta 2023 v Sloveniji delovalo 70 pivovarn ali skoraj petkrat toliko kot leta 2008, ko jih je bilo 15, sicer pa se je njihovo število začelo povečevati po letu 2010. Pridelovalci hmelja v Sloveniji so lani na skoraj 1.700 hektarjih površine pridelali 2.273 ton hmelja, še navajajo na uradu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bila letina sicer za 17 odstotkov manjša kot leto prej.
Kaj pa cena? Povprečna drobnoprodajna cena pol litra ustekleničenega ali točenega svetlega piva je lani znašala 3,67 evra. Za liter ležaka oziroma piva vrste lager je bilo treba v trgovini odšteti v povprečju 2,24 evra. Pivo je bilo junija letos za 3,5 odstotka dražje kot pred letom dni. Leta 2023 je prihodek od prodaje piva (vključno z brezalkoholnim) v trgovini na drobno znašal nekaj več kot 210 milijonov evrov, kar je bilo za pet odstotkov več kot leto prej in za 37 odstotkov več kot leta 2008. Najnižji je bil leta 2010, ko je znašal 150 milijonov evrov.
Slovenija je lani uvozila za 34 milijonov evrov piva, največ, skoraj polovico (49 odstotkov) iz Hrvaške. Tja ga je tudi največ izvozila, in sicer za 26 milijonov evrov oziroma 35 odstotkov celotne vrednosti izvoza.
In še zanimivost: ali ste vedeli, da sta v Ljubljani in Laškem edini Pivovarniški ulici v državi? Ulica v Ljubljani ima šest hišnih številk, v Laškem pa tri. Na začetku letošnjega leta sta imeli ulici skupno 32 prebivalcev.
Ob tem ne pozabimo, da za pivo, enako kot za druge alkoholne pijače, velja opozorilo ministra za zdravje, da uživanje alkohola lahko škoduje zdravju.
