Ko se sprehodiš skozi praznično Celje, hitro postane jasno, da tukaj prazniki niso le skupek lučk, stojnic in kuhanega vina. Gre za premišljeno zasnovan, celoletni projekt, ki diha z mestom in ljudmi. Avtentičnost, lokalna ustvarjalnost, trajnost in vključevanje skupnosti niso zgolj besede v promocijskih gradivih, temveč rdeča nit, ki se prepleta skozi celotno praznično izkušnjo.
Pravljično Celje – zgodba, ki nastaja vse leto
Osrednji del prazničnega dogajanja predstavlja Pravljično Celje, ki letos nosi tudi naziv evropskega božičnega mesta. A pravljica se ne začne s prižigom lučk konec novembra. Nastaja vse leto – od prvih idej in konceptov do končne izvedbe, ki je le vrhunec dolgega ustvarjalnega procesa. Priznanje temelji na vsebinah preteklega leta, kar ekipo še dodatno zavezuje k stalnemu razvoju in iskanju drugačnosti.
Pravljično Celje letos poteka že 26. leto zapored, kar je redkost tudi v evropskem merilu. Poseben poudarek je namenjen vključevanju otrok, ki sodelujejo pri pisanju pravljic, javnem nastopanju in izvedbah. Ko stopijo na oder ali v pravljični prostor, to ni začetek, temveč zaključek njihove poti učenja in ustvarjanja.
Med letošnjimi novostmi izstopajo svetlobna doživetja, nastala v sodelovanju z lokalnimi umetniki. Projekcije, zvočne kulise in vizualne podobe prinašajo umetniška dela domačih ustvarjalcev ter verze pesnikov, nagrajenih z Veronikino nagrado in zlatnikom poezije. Poezija tako ne živi le v knjigah, temveč tudi na fasadah, v izložbah in svetlobnih instalacijah.
Ko prazne izložbe oživijo
Posebno poglavje prazničnega Celja so izložbe, ki jih mesto skupaj z zasebnimi lastniki začasno oživi. Tam, kjer so med letom samevale temne vitrinske površine, danes potekajo lutkovne in glasbene predstave ali pa so izložbe preprosto praznično okrašene. Ulica tako postane oder, mimoidoči pa občinstvo – tudi brez vstopnice.
Obiskovalci lahko brezplačno uporabijo pravljični zavijalni papir, vrečke in celo zavijalnico daril, kar dodatno povezuje mesto, ponudnike in obiskovalce. Gre za drobne, a premišljene poteze, ki ustvarjajo občutek skupnosti in gostoljubja.
Okusi prazničnega Celja
Med stojnicami srečamo Kristijana Povirka iz Starega piskra, ki nadaljuje tradicijo, poznano že s Pogačarjevega trga. Njihovo kuhano vino ni industrijski izdelek, temveč rezultat skrbno izbranih vin iz Štajerske, okolice Konjic in Goriških brd ter domačih začimb. Belo vino dopolnjujejo viljamovka, med in bezgov sirup, rdeče pa rum in borovnice. Ponudbo zaokrožujejo marelično žganje z umetniškim kompotom, viljamovka ter slovenske klobase in hišne pečenice v rustikalnih bagetah. Povirk pravi, da se kakovost pozna – redne stranke se vračajo, obiskovalcev iz drugih krajev pa je letos še več, tudi zaradi pravljičnih vlakov.
Nekaj korakov stran diši po sladkem pri Malem grofu, kjer je Laura Mikela poletno sladoledno zgodbo spremenila v zimsko pravljico. Ponudbo so prilagodili prazničnemu času – dodali čaje, vročo čokolado in celo vročo čokolado s sladoledom. Posebnost so grofovske rolice, različica celjskih rolic, polnjene s sladoledom. Ob palačinkah z raznovrstnimi polivi se ustavljajo tako otroci kot odrasli, marsikdo pa prizna, da je prav tukaj našel nekaj drugačnega.
Novo poglavje v praznični kulinariki piše tudi Sebastjan Grobelšek, novi najemnik nekdanje restavracije Koper. Njihova gostinska hiška je bila posebej zasnovana za praznični sejem, ponudba pa temelji na zimski slovensko-avstrijski klasiki: pica na kos, domače klobase, šmorn, germknedli in božične jedi. Izogibajo se tipični sejemski hitri hrani in stavijo na kakovost ter prepoznavne okuse. Kot pravi Grobeljšek, je to njihova prva zimska sezona v Celju – in zagotovo ne zadnja.
In če so se nam na nekaterih stojnicah prav nič sramežljivo ponujale cimetove rolice, smo v iskanju celjski rolic potrebovali malo več iznajdljivosti. Predvsem zaradi njihove svežine in pri nekoliko višjih temperaturah hitre pokvarljivosti smo jih našli v kavarni hotela Emona, ki je pred hotelom postavila svojo praznično stojnico in kjer na željo rolice tudi postrežejo. Kot tudi druge lokalne slaščičarne in kavarne, ki s svojo ponudbo ustvarjajo pestro kulinarično sliko Celja.
Pravljica, kamor se je vredno vračati
Skupni imenovalec prazničnega Celja ostajajo ljudje – ustvarjalci, ponudniki in obiskovalci. Pravljični vlaki, dobra prometna dostopnost, poudarek na lokalnem in občutek, da mesto res živi s prazniki, ustvarjajo vzdušje, zaradi katerega Celje ni le še eno adventno mesto. Je pravljica, ki jo soustvarjajo skupnost, zgodbe in okusi – in prav zato se vanjo radi znova vračamo. Pravljična vsebina z vilami, škrati in dedkom Mrazom je v Celju zaživela minuli petek.
