V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
Doma imam posajen paradižnik, letos pa sem prvič opazila na plodovih nenavadne luknjice. Kaj bi lahko bil vzrok za to, očitno gre za nekega škodljivca. Tinkara, po elektronski pošti
Odgovor: Na fotografiji, ki ste nam jo poslali, lahko opazimo okrogle in precej globoke luknje s črno-rjavo obarvano notranjostjo. Glede na te simptome menimo, da jih je zelo verjetno povzročila ličinka južne plodovrtke (Helicoverpa armigera). To je škodljivca, ki se predvsem v zadnjih letih pojavlja tudi pri nas. Navadno ga najdemo predvsem v rastlinjakih, ob toplih poletjih pa tudi na prostem.
Južna plodovrtka sicer sodi med metulje iz družine sovk (Noctuidae). Njene ličinke so zelo požrešne in lahko poškodujejo plodove številnih zelenjadnic in poljščin. Poleg paradižnika tako rada napade tudi papriko, fižol, koruzo in druge rastline. Napad južne plodovrtke prepoznamo ravno po okroglih, navznoter poglobljenih luknjah na že skoraj zrelih plodovih. Na robu rane je pogosto viden tudi zelenkast ali črnkast obroč, v notranjosti pa gnijoča masa in ostanki iztrebkov rjavo oranžne barve. Če tak plod prerežemo, bomo naleteli tudi na ličinko. Ličinka v dolžino meri do tri centimetre. Je zelene, rumene ali rjave barve z značilno vzdolžno progo. Ličinka se v notranjosti plodu hrani, vse dokler ga ne zapusti in se zabubi v tleh ali na površju zemlje. Čeprav je na napadenem plodu navadno le ena luknja, pa lahko ena ličinka poškoduje več plodov, saj se med razvojem lahko seli z enega plodu na drugega.
Južna plodovrtka pri nas običajno prezimi v obliki bube. V poletnih mesecih pa začne samica odlagati jajčeca na liste rastlin oziroma kar neposredno na plodove. Iz jajčec se nato izleže ličinka, ki se zavrta v plod ter tam začne s svojim prehranjevanjem. Južna plodovrtka ima pri nas navadno dve generaciji letno. Topla in suha poletja, torej takšno, kot je bilo pri nas v juniju, pa tudi zelo zgoščene rastline (če sadimo rastline preveč skupaj) pa lahko spodbudijo razvoj tretje (ali več) generacij, zato je tudi poškodb znatno več. Zatiranje južne plodovrtke je žal dolgotrajen proces in zahteva veliko doslednost. Sloni pa na preventivnih ukrepih ter predvsem pravočasnem ukrepanju, ko enkrat zaznamo prisotnost tega škodljivca. Tako priporočamo, da pri zasnovi posevka upoštevate priporočene sadilne razdalje. Posevki naj bodo dovolj zračni. Okužene plodove sproti odstranjujemo, vendar jih ne puščamo ob rastlinah niti jih ne mečemo v kompost. Če pridelujemo paradižnik v rastlinjaku, ga redno zračimo, ob vhode pa lahko namestimo tudi mreže proti insektom. Konec sezone rastlinske ostanke odstranimo. Priporočamo tudi upoštevanje kolobarja. V primeru večjega napada lahko uporabimo tudi registrirane insekticide, torej take, ki so registrirani za uporabo na paradižniku in navadno delujejo proti grizočim ličinkam.
