Horjul leži devet kilometrov od Vrhnike in po drugi strani 14 kilometrov od Ljubljane. Kraj je na nadmorski višini 340 metrov. Vaško jedro leži v jugozahodnem vznožju griča Brezovica oziroma v najbolj razširjenem delu doline potoka Horjulščica. Nekateri domnevajo, da ime kraja izvira še iz rimskih časov in je nekako povezano z imenom cesarja Julija Cezarja. V preteklosti je bil Horjul kmečka vas, danes pa je ostalo le še nekaj kmetij. V središču stoji mogočna župnijska cerkev svete Marjete in je zagotovo največja kulturno-zgodovinska znamenitost Horjula. Prva omemba svetišča sega v leto 1526, na novo je bila sezidana leta 1678, razširjena pa leta 1858. Poslikavo prezbiterija so zaupali Janezu Šubicu leta 1877. Zakaj omenjamo slikoviti kraj? Zaradi pohodnih poti, ki vodijo iz Horjula proti zanimivim točkam v Polhograjskem hribovju.
Hribi in griči nad Horjulom
Med najbolj priljubljene pohodne poti spadata hrib Kožljek (783 metrov) in Koreno (729 metrov), ki je naš tokratni izletniški cilj. Oba vrhova sta del Polhograjskega hribovja, ki spada v predalpski svet. Razgibano območje sega na ozemlje med Ljubljano, Škofjo Loko, Žirmi in Vrhniko. Na jugu omejuje Ljubljansko barje, na vzhodu in severovzhodu sega do Ljubljanskega polja, na severu pa do Soriškega polja in Poljanske doline. Na zahodni strani ga od Rovtarskega hribovja ločujeta potok Brebovščica in levi pritok Ljubljanice – Podlipščica. Od Škofjeloškega hribovja ga loči Poljanska Sora.
Polhograjsko hribovje ima alpsko izoblikovan relief v smeri vzhod–zahod. Toški greben je največji hrbet na tem območju, drugi je Koreviški hrbet (ime nosi po naselju Koreno), tretji pa Žažarski hrbet. Kaminska sestava je zelo pestra in raznolika. Nižje, položnejše dele hribovja gradijo peščenjaki, mehkejši karbonski skrilavci in glinovci. Za višje ležeče hribe so značilne večinoma karbonatne kamnine (apnenec, dolomit). Plasti apnenca se marsikje menjavajo s plastmi drugih kamnin, zato je površinskih kraških pojavov in tudi podzemeljskih jam malo.
Za Polhograjsko hribovje je značilna velika namočenost, saj tam v povprečju pade od 1600 do 1700 milimetrov padavin na leto, kar pa se z višino spreminja. Zaradi večinoma neprepustnih kamnin je tu vodna mreža zelo gosta. Horjulščica je drugi največji vodotok Polhograjskega hribovja. Z gozdom sta pokriti dve tretjini hribovja, kar gre pripisati precej velikim strminam. V višjih predelih prevladuje jelenov gozd, v celoti pa so večinoma listnati gozdovi (bukev in gaber).
Pot na Koreno
Koreno (tudi Korena) je 729 metrov visok hrib nad Horjulom, poleg tega je tudi naselje, sestavljeno iz več zaselkov. Leta 1999 so na vrhu Korena postavili evharistični križ, toda zaradi težav z lastnikom zemljišča, na katerem je stal, so ga morali podreti. Leta 2024 je za postavitev križa del zemljišča odstopil Jože Marolt, današnji stoji nekoliko stran od kraja in slavnostno je bil blagoslovljen 18. maja letos. Na vrhu Korena je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je bila posvečena leta 1384 in spada med najstarejša svetišča v občini Horjul. Vizitacijska listina iz leta 1631 poroča, da so bili takrat v cerkvi kar štirje oltarji. V tej listini je zapisano tudi, da je bila cerkev v tistem času precej zanemarjena, zato je bilo naročeno, naj se marsikaj dopolni, popravi ali odstrani. Oltar sredi cerkve so morali podreti, kamenje pa so zložili za cerkveno ograjo. Cerkev je bila večkrat obnovljena, restavratorji so pred leti našli več slabo ohranjenih slikarij iz 16. stoletja. Pod freskami na slavoločni steni je bila najdena še ena plast slikarij furlanske smeri.
Ker je Koreno razgledna točka, lahko z nje vidite Ljubljansko kotlino, preostale Polhograjske dolomite, Krimsko hribovje, hribe proti Notranjski. Za Grmado se ob dobri vidljivosti vidijo Kamniško-Savinjske Alpe. Pri razgledni ploščadi je vpisna skrinjica z žigom in knjigo. Na ta prekrasni vrh pripelje več markiranih poti, med bolj obiskanimi je prav pot iz Horjula. Na voljo sta dve poti, za položno bomo potrebovali uro in 15 minut, za strmo le okroglo uro.
Do Horjula je mogoče priti z avtoceste Ljubljana–Koper, pri čemer se usmerimo na izvoz Vrhnika, nato vožnjo nadaljujemo proti Horjulu. Druga možnost je, da avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo pri izvozu Brezovica, nato vožnjo nadaljujemo proti Dobrovi pri Ljubljani in od tam nadaljujemo proti Horjulu. Če nismo pohodniško naravnani, se lahko do Korena zapeljemo kar z avtom.
