Kot pravi Jerneja Kamnikar, ustanoviteljica in direktorica Vivo cateringa, enega najuspešnejših podjetij, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov in pogostitvijo, ne zgolj v Sloveniji, temveč v celotni jugovzhodni Evropi, se je priprava cateringa in jedi, ki jih med kongresnimi dejavnostmi postrežejo udeležencem, močno spremenila. Na eni strani gre za manjše skupine in zelo zahtevne goste, v primeru večjih srečanj pa se hrana zelo posplošuje in približuje slogu hitre prehrane. To je na neki način povezano tudi generacijsko, saj je dostava hrane na dom temeljito spremenila potrebo po estetiki in obliki. »Moramo pa vedno ločiti med dnevnim kongresnim prehranjevanjem in večernim. Pri dnevnem je treba paziti, da se ljudje ne zasitijo maščobe, da lahko sledijo programu, zato mora biti lažja in gre v smer mediteranskega sloga prehrane, s tem da je povpraševanje po veganski in vegetarijanski prehrani močno v upadu. Večerni dogodki pa so vedno namenjeni druženju, zato zelo sledimo temu, da predstavimo tradicionalno slovensko kulinariko, saj udeleženci pričakujejo jedi, ki predstavljajo identiteto države gostiteljice in same destinacije,« razlaga Kamnikarjeva.
Kakovost ponudbe je vse pomembnejša
Kar zadeva pijače na pogostitvah, Jerneja Kamnikar poudarja, da gostje posegajo po vedno bolj kakovostnih blagovnih znamkah. »Vedno več je takšnih, ki se spoznajo na vina, piva, žganja, veliko je tudi povpraševanja po naravnih sokovih, pri mlajših generacijah pa po žganih pijačah. Lahko smo veseli, da imamo v Sloveniji več kot odličen nabor vsega, zato bi bilo nesmiselno na pogostitvah ponujati kaj drugega, kar ni lokalnega izvora.
Močan trend v zadnjih letih je tudi ta, da so večerna druženja veliko bolj neformalna, kar zadeva oblačilno kulturo. Praktično ni več večernih toalet, oblačila so lažja, danes je mogoče tudi na prestižnejših dogodkih videti kavbojke in športno obutev,« še doda. Temu se prilagajajo tudi organizatorji, saj samim pogostitvam ne namenjajo več toliko pozornosti. Danes se tudi že dogaja, pravi Kamnikarjeva, da se udeleženci kongresov samoplačniško odpravijo nekaj pojest, ker organizatorji sploh ne poskrbijo za pogostitev, ali pa si naročijo hrano kar v hotel.
Manjka vizije
Sicer pa je, kot opaža, nivo turistične ponudbe ne samo v sklopu kongresnega turizma, temveč nasploh v Sloveniji, v upadanju, zato po njenem mnenju takšne vrste protokolarni dogodki nimajo več dodane vrednosti kot nekoč. Razlog za to vidi predvsem v tem, da ni sistemske strategije, kar zadeva kongresni turizem in turizem nasploh, vsi lahko delajo vse, servis storitev je pod nivojem, cene pa so šle čez rob. »Gostiln, lokalov, cateringov je ogromno. Servis pa je večinoma pod nivojem. Slovenija ni več del nekega centra, je pa čudovito bivalno središče. In ko se to zgodi, ni več potrebe po vrhunskih storitvah in po vrhunskih kadrih. Vsi se pogovarjamo o kadrih. Nihče pa se ne sprašuje o tem, kje naj se kadri izobražujejo. Ravno zato se v Vivu vse bolj usmerjamo v tujino. Če bi se povsem omejili na Slovenijo in če ne bi organizirali kongresov in cateringov v tujini, bi izgubili področje, kjer se izobražuje in nadgrajuje naše delo,« je prepričana šefinja in ustanoviteljica Viva.
Po njenem mnenju smo Slovenci preveč zaverovani v svojo deželo in radi razlagamo, kako je pri nas lepo. A kot ugotavlja, tako zelo dobri spet nismo, ker smo zelo dragi, pa tudi preveč prijazni nismo, kar vidi kot posledico dejstva, da smo narod, ki ni zrasel s turizmom. Tudi zato pri nas dobro funkcionirajo kmečki turizmi in družinske zgodbe, povezane s turizmom, pri katerih je vse odvisno od nekaj ljudi, ko pa je treba povezati večjo skupino v enoto, nam največkrat ne gre najbolje. A ne glede na vse je po njenem prepričanju kongresni turizem motor turizma pri nas, zato mu v svetu tudi rečejo industrija srečanj. Ker gre za goste z dodano vrednostjo, ki zelo pogosto prihodnjič spet obiščejo destinacijo s svojo družino ali prijatelji.
