Mesto Križevci v osrčju Koprivniško-križevske županije je eno najstarejših srednjeveških mest v kontinentalnem delu države. Leži na stičišču pokrajin Podravina in Prigorje, približno 60 kilometrov severovzhodno od Zagreba. Kljub svoji majhnosti – šteje namreč okoli 20.000 prebivalcev – skriva bogato zgodovino, znanstvene dosežke in pristno lokalno identiteto.
Bližje vesolju – dobesedno
V Križevcih niste samo bližje sončnim žarkom, ki se zadržujejo med vinogradi in griči – tu ste dobesedno bližje vesolju, majhno mestece opiše direktorica Destinacijske agencije Križevci Gordana Kapor. Mesto se ponaša z najmodernejšo zvezdarno na Hrvaškem, ki poleg nočnega opazovanja neba omogoča tudi pogled na sonce in njegove pege – in to s terase zgradbe ter kar sredi dneva. Vsak četrtek zvečer astronomi in fiziki lokalnega društva brezplačno odprejo svoja vrata in vsem zainteresiranim ponudijo možnost nočnega spremljanja neba.
Pa vendar je srce zvezdarne, ki so jo odprli šele pred dobrima dvema letoma, edinstvena jeklena kupolo. Izdelal jo je lokalni mojster Stjepan, ki je želel, da pred upokojitvijo kupola postane njegova »krona kariere«. Zgodbo o vesolju pišejo tudi drugi domačini, še posebej Andrej Dundović, teoretski fizik, ki stoji za delovanjem kozmološkega centra. Ponosno pripoveduje, kako so prav križevski astronomi po padcu meteorita blizu mesta našli njegov delček in Križevce postavili na svetovni astronomski zemljevid. Nič čudnega torej, da si tukajšnji otroci želijo postati znanstveniki in raziskovalci, ne le športniki ali zdravniki. »Po končanem študiju v tujini je bila izgradnja kozmološkega centra praktično edina možnost, da smo se vrnili nazaj domov,« je bil iskren Dundović.
Središče mesta, ki ga lahko z izposojenim mestnim kolesom tudi prekolesarite, dopolnjuje mural, ki ni le barvit poslikan zid, temveč tudi poklon petim izjemnim Križevčanom: pionirju letalstva Dragutinu Novaku, slikarju Marijanu Detoniju, igralki Nini Vavri, izumitelju Marcelu Kiepachu, ki je izumil dinamo že kot najstnik, in zadnji v Avstro-Ogrski obsojeni čarovnici Magdi Lugomer Heručini. »Mesto resnično diha zgodovino, umetnost in uporniški duh,« je dejala Gordana Kapor in še omenila, da Križevci niso le znanstveno, ampak tudi duhovno središče. »Tu domuje grškokatoliška katedrala Svete trojice, edina tovrstna v državi, ki odpira vrata drugačnemu duhovnemu pogledu Hrvaške.«
Slivovi cmoki, grajske legende in »šljivarji«
A Križevci ne gledajo samo v nebo – z globokimi koreninami tudi stojijo trdno na zemlji. Vsako leto se s prireditvijo »Križevačko veliko spravišče« vračajo v preteklost, ko so lokalni kmetje rešili kralja Belo IV. pred Tatari. In verjeli ali ne – ne z orožjem ali prebrisano vojaško taktiko. Uporabili so zrele slive. Iznajdljivi kmetje so za nagrado dobili plemiške naslove, ljubosumni križevski purgerji pa so jih zato poimenovali »plemeniti šljivarji«. Danes se ta zgodba oživi v obliki slikovite prireditve, med katero se boste gotovo z veseljem spomnili nanjo, ko boste z razgledom na ruševine utrdbe Kalnik uživali v slivovih cmokih, pripravljenih v planinski koči tik ob utrdbi.
Ko smo že pri utrdbi Kalnik – ljubitelji pohodniških tur lahko pri planinski koči stopijo na krožno pot, ki skozi gozd vodi do ruševin Veliki Kalnik. Nato se vzpenja proti vrhu Vranilac, kjer se odprejo široki razgledi na Podravino, Prigorje in Medvednico. Pot je dobro označena in primerna za pohodnike z osnovno kondicijo.
Drava – rečna poezija
Po raziskovanju Križevcev in vzpenjanju na ostanke gradu je prišel tudi čas za počasnejši ritem – reka Drava človeka nagovarja, da se prepusti njenemu toku. Neven, šaljiv domačin, obiskovalce s svojo ladjico popelje med gnezda breguljk. In medtem ko oprezate za majhnimi pticami, vam eno oko gleda po Hrvaški, z drugim pa se spogledujete z Madžarsko. Meja? »Le črta na papirju – tu se narava in ljudje prepletajo brez ovir. In to že več generacij,« je povedal Neven, ki nas je po krajši vožnji pospremil do svoje domačije. Na dvorišču etno hiše družine Karlovčan se čas med starimi lesenimi hiškami in delčki hrvaške ruralne preteklosti zaustavi. Izgine tudi mobilni signal.
Koprivniško-križevska županija ob vsem predstavljenem ponuja še marsikaj. Slovenci najbolj zastrižejo z ušesi predvsem ob pogledu na številne možnosti za kolesarjenje, ki je zaradi precej prijaznega terena še posebej primerno za rekreativce. Na raziskovanje krajev, tudi čez mejo v Bjelovarsko-bilogorsko županijo, se lahko odpravite tudi … s konjem! A o tem bomo v rubriki Prosti čas pisali prvo sredo v juliju.
