Za novega ponudnika kongresne dejavnosti sta v prvi vrsti pomembna analiza trga in oblikovanje konkurenčne prednosti. Torej pregled obstoječih kongresnih lokacij, denimo v Sloveniji, in prepoznava vrzeli, na primer pomanjkanje manjših butičnih kongresnih prostorov, trajnostno naravnanih hotelov in vrhunskih tehničnih rešitev. Prepoznati je treba tudi svoje unikatne prednosti, kot so lokacija tik ob naravi, v središču mesta, v bližini letališča, posebna arhitektura, trajnostni certifikati, vrhunska kulinarična ponudba.
Novi kongresni hotel se torej lahko uspešno umesti na trg, če najde nišo (trajnost, butičnost, vrhunska tehnologija, povezava z naravo), gradi partnerstva z uradnimi kongresnimi organizacijami ter se profilira kot unikatna izkušnja za organizatorje in udeležence.
To je uspelo Bled Rose hotelu, ki je leta 2019 odprl svoja vrata na mestu nekdanjega blejskega hotela Jelovica. Gre za barvit, mladosten, energičen in hkrati prestižen hotel na edinstveni lokaciji, z domišljeno opremljenimi prostori, modernimi konferenčnimi zmogljivostmi in pestro kulinarično ponudbo. Hkrati je idealno prizorišče različnih dogodkov kot popoln hotel za sproščujoč oddih.
Butični poslovni turizem
Hotel vodi Natalija Kovač, ki pri svojem delu navdih črpa iz tujine, ob tem pa ji nikoli ne zmanjka lastnih idej. Predstavlja se kot direktorica prvega tako imenovanega instagramerskega hotela v Sloveniji in Evropi. Kovačeva prisega na delovanje zunaj ustaljenih okvirov (out of the box), skupaj z domačnostjo. Kot pravi, bi njihovo naravnanost lahko označili za butični poslovni turizem. »Kongresi niso industrija, so doživetje,« ob tem pravi direktorica.
Bled Rose hotel že sam po sebi stoji na energetski točki, poleg tega pa ga obdajata narava in zavidljiva infrastruktura – na eni strani Blejski grad, na drugi središče mesta. Jezero je le lučaj stran, proti njemu se odpirajo terase in dvorane, namenjene konferenčnemu turizmu. Lahko se pohvalijo tudi s številnimi certifikati.
Prvotni hotel Jelovica je imel tri zvezdice, nato so ga prenovili v štiri. »Bili smo čisto 'brez imena', hkrati pa z nahrbtnikom starega hotela, ki se sploh ni ukvarjal s kongresnim turizmom,« se začetkov spominja Kovačeva. Ni bilo marketinga, prav tako ne digitalne strategije, zato so morali napisati povsem novo zgodbo. Že v času prenove so se z ekipo, ki je kasneje prevzela vodenje hotela, dobivali na sestankih in snovali načrte.
Vse prilagojeno strankam
Ko so že odprli hotel, je hkrati potekala še adaptacija velnesa, tako da so se že spopadali s prvimi izzivi. Ko so končno želeli začeti, kot je treba, je prišla korona. A takrat so po besedah direktorice naredili največ – razvili so marketing in digitalno strategijo. Povabili so kar nekaj vplivnežev, saj tudi oni v času covida niso imeli dovolj vsebin, ki bi jih objavili, ter tako našli vzajemne koristi.
Po obdobju korone, ko so začeli prirejati tudi poslovne dogodke, so vedno preverjali tudi, kje so gosti izvedeli za njihov hotel in storitve. Odlikuje jih tudi manjša, a stalna kadrovska ekipa, ki se je sposobna hitro odzvati na morebitne sprotne izzive. Del nje je tudi tehnična ekipa z digitalno in marketinško podporo.
Ne prizadevajo si za čim večji obisk, temveč je vse prilagojeno strankam (custom-made) – za vsak dogodek gosti dobijo organizatorko. »Tu ni standardov, temveč vse sledi individualizmu,« pravi Kovačeva in dodaja, da veliko pripomore tudi dejstvo, da so ravno dovolj veliki, da omogočajo najem celotnega hotela.