V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni. Tokrat objavljamo vprašanje in odgovor tudi na našem spletu.
***
Na korenčku v visoki gredi sem opazila nenavadno veliko gosenico. Je tudi zelo pisana, kot lahko vidite na priloženi fotografiji. Občutek imam, da mi gosenica objeda liste korenja. Mi lahko prosim svetujete, kaj naj storim? Dijana po elektronski pošti
Odgovor: Gosenica, ki ste jo našli na korenčku, pripada metulju lastovičarju. Gosenice lastovičarja so pravzaprav pogosti obiskovalci domačih vrtov, še posebej tistih, kjer gojimo vrtnine iz družine kobulnic, kot so peteršilj, korenje, koper, zelena, pastinak in koromač. Življenjski cikel lastovičarja se namreč začne z drobnim jajčecem, ki ga samica odloži ravno na posamezne liste rastlin iz družine kobulnic. Iz jajčec se izleže majhna gosenica, ki sprva spominja na temno rjavo ali črno gosenico z belim pasom in na pogled deluje kot nekakšen ptičji iztrebek. To je obrambni mehanizem gosenice pred plenilci. Kasneje se preobrazi v pisano zeleno gosenico z oranžnimi lisami, ki lahko v dolžino meri tudi do pet centimetrov in ki ste jo tudi vi opazili na korenju.
Čeprav so na pogled gosenice čudovite in navdušujejo opazovalce narave, znajo biti tudi precej požrešne in lahko v kratkem času ogolijo posamezno rastlino. Ko gosenica neha rasti, se spremeni v bubo. Buba je pritrjena na steblo ali drug čvrst predmet s svilnato nitjo, njen videz pa se pogosto barvno ujema z okolico (rjava ali zelenkasta). Ta faza lahko traja od nekaj tednov do več mesecev, odvisno od vremenskih razmer in generacije.
Iz bube se nato izleže odrasli metulj – lastovičar. Lastovičar sodi med naše največje in najbolj prepoznavne dnevne metulje. Razpon njegovih kril meri od 6 do 8 centimetrov, samice pa so navadno nekoliko večje kot samci. Njegova krila krasijo rumene in črne lise. Najraje se zadržuje na cvetličnih travnikih, robovih gozdov, zeliščnih vrtovih in kmetijskih površinah, kjer najde dovolj hrane za gosenice in medonosnih cvetov za odrasle metulje. Posebej privlačne so mu kobulnice, ki jih obiskuje zaradi nektarja.
Čeprav gosenica povzroča nekaj škode z objedanjem in lahko vrtnarji zaznamo prisotnost gosenic kot težavo, je njihovo število v praksi pravzaprav zelo omejeno. Gosenice se namreč razvijajo posamično, na posameznih rastlinah in redko povzročijo resnejšo škodo. S tem ko jim pustimo nekaj peteršilja, korenja ali kopra, lahko celo pomagamo ohranjati redke in ogrožene vrste metuljev. Če opazite gosenice na peteršilju, lahko nekaj rastlin namenite njim, druge pa zaščitite z mrežo ter na tak način ohranite ravnovesje med pridelavo in naravo. Lastovičar je občutljiv za onesnaženost, izgubo naravnih habitatov in pomanjkanje gostiteljskih rastlin. Če se odloči za naš vrt, pomeni, da ste ustvarili ugodne razmere, torej prostor brez pretiranega škropljenja, s pestrostjo rastlin in z dovolj hrane za gosenice in odrasle metulje.
