Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
Spoštovani, v Nedeljskem dnevniku sem z zanimanjem prebral članek o krompirjevi plesni na gomoljih. V njem je strokovnjak odgovarjal bralcu Urbanu glede pravilnega izkopa in shranjevanja krompirja. Ker sem tudi sam manjši pridelovalec, bi vam zastavil vprašanje. Pri nas imamo navado, da krompirjevko, ko začne rjaveti, pokosimo in jo v celoti odstranimo z njive. Že naslednji dan ali kak dan kasneje, odvisno od vremena, gomolje izorjemo. To storimo predvsem zato, da se njiva vmes ponovno ne zapleveli. V članku pa ste zapisali, da je po košnji krompirjevke priporočljivo počakati dva tedna in šele nato izkopati gomolje. Skrbi me, da bi v tem času plevel ponovno prerasel njivo. Zanima me, kako doseči, da njiva v tem vmesnem času ostane čista, kot to opažam na primer na Gorenjskem, kjer so njive pred spravilom krompirja pogosto brez plevela. Ali obstaja kakšno sredstvo za škropljenje plevela in ostankov krompirjevke, ki ne bi škodilo gomoljem in bi bilo hkrati v skladu z načeli ekološke pridelave? Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Maks, prek e-pošte
Odgovor: Vaša dilema je med pridelovalci krompirja zelo pogosta. Priporočilo, da po košnji krompirjevke z izkopom počakamo približno dva tedna, je ključno za kakovost pridelka. V tem času se kožica gomoljev utrdi (dozori), kar bistveno zmanjša poškodbe pri spravilu in prepreči vdor bolezni, kot je krompirjeva plesen, v skladišče. Če gomolje izkopljemo prezgodaj, je pridelek občutljivejši in se slabše skladišči.
Težavo s plevelom, ki v vmesnem času ponovno zraste, lahko rešimo na dva načina. Na večjih kmetijah včasih uporabijo herbicide za sušenje (desikante), ki poleg krompirjevke uničijo tudi plevel. To pojasni videz čistih njiv, ki jih omenjate. Za vas kot manjšega pridelovalca, ki želi čim bolj ekološki pridelek, je seveda boljša druga, mehanska rešitev. Plevel, ki v dveh tednih vzklije, običajno ne zraste tako visoko, da bi bistveno oviral izkop. Če vas vseeno moti, ga preprosto pokosite tik pred oranjem.
A ključno je poudariti naslednje: osnova za zdrav pridelek je njiva brez plevela skozi celotno rastno dobo. Plevel krompirju odvzema hranila, vodo in svetlobo ter ustvarja ugodne pogoje za razvoj bolezni. Če njivo redno obdelujete in plevel odstranjujete sproti, bo pred spravilom dela bistveno manj, v tistih dveh tednih pa se ne bo mogel bistveno razrasti. Skrbno obdelana njiva je temelj za zdrav in obilen pridelek, ki se bo dobro skladiščil.
