Prvega junija se je začelo meteorološko poletje. Poletni solsticij, znan tudi kot najdaljši dan v letu, bo letos 21. junija. Na južni polobli poletje traja od 21. decembra do 21. marca. Poletni solsticij je nekaterim poznan tudi kot kresna noč. Na kresno noč, pol leta pred rojstvom Jezusa, naj bi se namreč rodil Janez Krstnik. V srednjem veku je bil praznik razumljen kot poletni božič. Na kresni večer, ki se praznuje na večer s 24. na 25. junij, se prižigajo kresovi, s čimer želijo ljudje počastiti sonce in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Čeprav je v resnici najdaljši dan 21. junij, ima ljudstvo kresni dan za najdaljšega v letu. O tem govori ljudski rek, ki pravi: »O kresi se dan obesi.«
Za šesti mesec v letu imamo Slovenci lepo ime – rožnik. V tem času rož ne manjka, vrtovi in travniki pa naj bi bili najlepši. Junij predstavlja most med pomladjo in poletjem, med šolskimi in službenimi obveznostmi ter dopusti in šolskimi počitnicami. Planinci se pogosteje odpravljajo v gore in hribe, prijatelji in družine na izlete in piknike v naravo, kopalci na plaže in kopališča …
Tudi junija lahko sneži
V prejšnji državi je bilo med počitnicami dobro poskrbljeno tudi za kakovostno preživljanje prostega časa mladih. Zbirali so se v mladinskih klubih, radioklubih, na plesih, v taborniških organizacijah in drugih društvih, nekateri so se odpravili v kolonije ali mladinske delovne brigade. Uprizarjali so igre, se družili ali organizirali razne tečaje. Slovenci v tem mesecu praznujemo dan državnosti, ki je v koledarju zabeležen 25. junija. Obeležuje spomin na leto 1991, ko je naša dežela tudi formalno postala neodvisna.
Junij je znan kot mesec veselja, ljubezni in porok. Rimljani so ta mesec imenovali po boginji Juno, ženi boga Jupitra, ki je zaščitnica žensk, bedi pa tudi nad porokami in domom. Zato so bili naši predniki prepričani, da če se poročiš junija, bo imel zakon vseskozi energijo medenega meseca.
V zadnjih letih nam je pogosto že junij prinesel zelo visoke temperature. Najtoplejši, odkar potekajo meritve, je bil junij leta 2003, ko je Evropo zajel zelo izrazit vročinski val. Tudi junij leta 2019 je bil po visokih temperaturah skoraj primerljiv s tistimi, ki so jih izmerili 16 let prej. Ob vstopu v meteorološko poletje pa je bilo v preteklosti nekajkrat tudi precej hladno. Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo najhladneje leta 1962, ko se je 4. in 5. junija jutro marsikje začelo s slano. Najbolj hladno je bilo na Babnem polju, kjer so izmerili skoraj pet stopinj pod ničlo. Prav nič poletno pa ni bilo niti leta 1986, ko se je v noči na 5. junij meja sneženja spustila pod 1000 metrov nadmorske višine. Na Voglu je zapadlo osem, na Krvavcu deset, na Rogli pa celo 23 centimetrov snega. Še precej nižje je snežilo 10. junija 1974, ko je bilo na Bohinjskem zabeleženo najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metri nadmorske višine pri nas.
Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje
Ne samo huda vročina in mraz, junija znajo biti tudi nalivi zelo intenzivni. Ozračje je namreč ravno v tem mesecu najbolj nestabilno, saj so dnevi najdaljši, sonce najmočnejše, v višinah pa se pogosto še zadržuje hladen in vlažen zrak. In ko sončni žarki čez dan ogrejejo spodnje plasti ozračja, se ustvari velik temperaturni kontrast med nižjimi in višjimi legami, ki je ključen za nastanek ploh in krajevna neurja.
Življenje naših prednikov je bilo veliko bolj odvisno od vremena kot danes. Skozi stoletja so se dokopali do bogatega znanja, povezanega z napovedovanjem vremena, ki jim je omogočalo, da so vreme in naravo bolje razumeli in so se ji lažje prilagajali, ko je napočil čas za delo na poljih, v vinogradih, na travnikih in v gozdovih. Na osnovi dolgoletnih izkušenj in opazovanja vremena in pojavov iz preteklosti so nastali vremenski pregovori, ki so jim verjeli in jih upoštevali.
In tako kot o vseh drugih mesecih tudi o juniju oziroma rožniku krožijo številni ljudski pregovori. Eden od njih pravi: »Kakršen junij – takšen december.« In še: »Lepo vreme prvega dne, kmetje se letine vesele.« »Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.« »Rožnika toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje.« »Če rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi.« »Preveč dežja v rožnem cvetu ni nič kaj po volji kmetu.« Juniju sledi julij, kar pomeni, da bo prva polovica leta že za nami.
