Najljubša žival Antarktike morda igra ključno vlogo pri reševanju planeta. Nedavna študija, objavljena v reviji Communications Earth & Environment, ugotavlja, da amonijak, ki se sprošča iz pingvinovega gvana – njihovih iztrebkov –, spodbuja nastajanje oblakov. Ti oblaki delujejo kot izolatorji Zemljinega površja in pomagajo preprečevati taljenje ledu.
Naravna tovarna oblakov
Raziskovalci z Univerze v Helsinkih so dva meseca merili sestavo zraka v bližini kolonije 60.000 adelijskih pingvinov na antarktičnem polotoku. Ko je veter pihal iz smeri kolonije, se je koncentracija amonijaka v zraku povečala za več kot tisočkrat glede na običajno raven. Amonijak iz gvana reagira z žveplovimi plini, ki jih oddaja morski fitoplankton, in tvori aerosolne delce, ki spodbujajo nastanek oblakov. Ti odbijajo sončno svetlobo in hladijo površje, kar pomaga upočasniti taljenje ledenikov ter umik morskega ledu.
»Pingvini so glavni vir tega amonijaka,« pojasnjuje glavni avtor študije Matthew Boyer. »Obstaja tesna povezava med ekosistemskimi procesi – aktivnostjo oceanskega fitoplanktona in pingvinov – ter atmosferskimi procesi, ki lahko vplivajo na lokalno podnebje,« je povedal za ABC News. Tudi po tem, ko pingvini zapustijo kolonijo, gvano še naprej sprošča amonijak. V enem primeru so raziskovalci opazili meglo, ki se je oblikovala po porastu aerosolov in trajala kar tri ure.
Opomnik na to, kaj je na kocki
Ugotovitve poudarjajo, kako globoko prepleteni so antarktični ekosistemi z globalnimi podnebnimi sistemi. Zaradi taljenja ledu in spreminjanja habitatov, ki jih povzroča globalno segrevanje, niso ogrožene le živalske vrste, kot so pingvini, temveč tudi naravni procesi, ki prispevajo k uravnavanju podnebja.
Antarktika ima ključno vlogo pri stabilizaciji svetovnih temperatur – deluje kot toplotni blažilec, ponor ogljika in gonilna sila oceanskih tokov -, opozarja Koalicija za Antarktiko in Južni ocean. Vendar pa gre hkrati tudi za eno najhitreje segrevajočih se regij na svetu.
Ledenik Thwaites – poimenovan tudi »Ledenik sodnega dne« – bi lahko ob morebitnem popolnem zrušenju sam prispeval k dvigu morske gladine za do tri metre.
Razumevanje, kako lokalni procesi vplivajo na globalno podnebje, je pomembnejše kot kdaj koli prej. Nove in nepričakovane rešitve za podnebne izzive se pojavljajo po vsem svetu.
Iztrebki pingvinov niso edini nepričakovani zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. V Keniji in drugih delih vzhodne Afrike se ograje iz čebeljih panjev uporabljajo kot naravna rešitev za konflikte med ljudmi in divjimi živalmi – sloni se ognejo čebelam, kar ščiti tako pridelek kot živali.
V Združenem kraljestvu so inženirji razvili električne tapete, ki zmanjšujejo emisije zaradi ogrevanja, enega glavnih virov ogljika v hladnih podnebjih. Francosko podjetje New World Wind pa je ustvarilo »vetrna drevesa«, umetna drevesa z drobnimi, tihimi turbinami, ki izkoriščajo šibek veter v mestih. Ta kompaktna drevesa lahko proizvajajo elektriko skozi vse leto in napajajo ulične svetilke ali majhne stavbe tam, kjer tradicionalne vetrne turbine ne bi bile izvedljive.
Ne glede na to, ali gre za iztrebke pingvinov ali pametne ogrevalne rešitve, lahko novi vpogledi pomembno prispevajo k prihodnjim strategijam za boj proti podnebnim spremembam in ohranjanju narave.
