Slovenija se ponaša z izjemno pestro in bogato floro, še posebno v gorskem svetu, kjer uspevajo številne redke in ogrožene rastlinske vrste. Z uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah je v Sloveniji zavarovanih 91 taksonov oziroma 240 vrst rastlin, med katerimi najdemo tudi mnoge visokogorske in sredogorske posebnosti.
Med najbolj prepoznavnimi so planika, različne vrste sviščev, kot so clusijev, kochov in froelichov svišč, ter murke vseh vrst. Tu so še jegliči, kot sta avrikelj in kranjski jeglič, alpska možina, sternbergov klinček in druge vrste nageljčkov, zoisova zvončica, lilije, ozkolistna narcisa, volčini, lepi čeveljc, rumeni sleč in številne druge botanične dragocenosti. Posebej ogrožene so vrste z zelo omejenim območjem rastišča, kot je denimo alpska možina, ki raste le na nekaj lokacijah v Krnskem pogorju, na Črni prsti in Poreznu. Ogrožene so tudi zaradi človeških posegov v njihov življenjski prostor, predvsem na mokriščih, ki se zasipavajo in izsušujejo, ter na ekstenzivnih traviščih, ki jih ogrožata intenzivno gnojenje in zgodnja košnja.
Gorskih rastlin se ne odnaša domov
Gorska narava je izjemno občutljiva zaradi zahtevnih geoloških in klimatskih razmer. Povečan obisk gora povzroča poškodbe občutljivih rastlinskih združb, zlasti na strmih pobočjih, kjer pohodništvo povzroča erozijska območja brez rastlinja.
Ključno sporočilo naravovarstvenikov je jasno – gorskih rastlin se ne trga, ne izkopava in ne odnaša domov. Njihova lepota naj ostane tam, kjer je naravno umeščena. Žal so v preteklosti množično izkopavali in prodajali gorske cvetlice, zlasti planike, ki so jih konec 19. stoletja v šopih prodajali na tržnicah. Prav to je bil povod, da je bila planika ena prvih zavarovanih rastlinskih vrst na Slovenskem – najprej na Kranjskem leta 1892, nato še na Goriškem, Gradiškem in Štajerskem. Gorske straže planinskih društev so že tedaj začele ozaveščati pohodnike o pomembnosti varovanja gorskega rastlinstva.
Danes se nadaljujejo prizadevanja za varstvo narave prek komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije. V planinskih društvih še vedno delujejo gorske straže, ki širijo zavest o pomenu ohranjanja gorskega okolja. Čeprav so mnogi planinci že ponotranjili kodeks netrganja, narava še naprej potrebuje našo pozornost in spoštovanje.
