»Osnovni cilj je bil izboljšati tiste najslabše stvari iz Stožic, se pravi skok in nepotrebno ukvarjanje s sodniki, ki nam samo jemlje zbranost pri igri. Zadovoljen sem, da smo to izboljšali. Napredek je bil viden tako v obrambi kot skoku, ki nam je pomagal tudi pri igri v napadu,« je po še drugem porazu na pripravljalnih tekmah za evropsko prvenstvo izluščil nekaj pozitivnega selektor Aleksander Sekulić. Svetlejša plat novega poraza proti Nemcem je bila tudi dejstvo, da se je aktualnim svetovnim prvakom naša ekipa v gosteh dobro upirala brez svojega najboljšega igralca Luke Dončića.
Še vedno med favoriti
Na srečo lahko na našega košarkarskega zvezdnika računamo na naslednjih prijateljskih tekmah (ta petek in soboto v gosteh proti Litvi in Latviji, prihodnji torek v Stožicah proti Veliki Britaniji, dva dni kasneje pa še proti Srbiji v Beogradu) in predvsem na evropskem prvenstvu, ki bo najbrž zadnje za še nekatere naše košarkarje iz zlate generacije (Klemen Prepelič, Edo Murić …), potem ko so se nekateri (Goran Dragić, Gašper Vidmar, Anthony Randolph …) poslovili že prej ali pa letos niso na voljo reprezentanci (Jaka Blažič, Vlatko Čančar).
Lepo je, da eden najboljših in najbolj obremenjenih košarkarjev na svetu vselej najde čas tudi za slovensko reprezentanco, ki prav zaradi njega kljub odsotnosti nekaterih pomembnih členov sodi v širši krog favoritov za medaljo. Na Fibini lestvici, ki so jo objavili mesec dni pred prvenstvom, je Slovenija na sedmem mestu, pred njo pa Srbija, Nemčija, Francija, Turčija, Latvija in Grčija. Za nami so med 24 udeleženci v prvo deseterico uvrščene še Španija, Litva in Finska. Še više, na šesto mesto, Slovenijo ta teden uvrščajo na tujih stavnicah. Slovenija bo sicer na prvenstvu, ki bo od 27. avgusta do 14. septembra v ciprskem Limassolu, poljskih Katovicah, finskem Tampereju in latvijski Rigi, igrala v skupini z gostitelji Poljaki, Francozi, Belgijci, Izraelci in Islandci, štiri najboljše ekipe pa se bodo prebile v nadaljevanje tekmovanja.
»Cilj je vedno medalja,« je bil ob prihodu na reprezentančne priprave jasen Dončić, ki se je tudi tokrat odzval selektorjevemu vabilu. »Bili so kakšni pomisleki, ampak na koncu vsi vemo, da bom igral, če bom zdrav. Vsakič sem rekel, da če bom imel priložnost igrati, bom igral, tako da odločitev ni bila ravno težka. Že večkrat sem poudaril, da če bom zdrav in imel priložnost, bom vedno igral v slovenskem dresu. Pri tem me spodbuja tudi klub, ki mi ni postavil nobenih omejitev za nastop v reprezentanci,« je nadaljeval Dončić, ki je v začetku meseca v Los Angelesu podpisal triletno pogodbo z Lakersi za 165 milijonov dolarjev (dobrih 142 milijonov evrov). Podpis te pogodbe mu leta 2028, ko bo v ligi NBA že deseto leto, odpira vrata za podpis petletnega podaljšanja, ki bi mu prineslo rekordnih 418 milijonov dolarjev, s čimer bi postal prvi košarkar v zgodovini, ki bi zaslužil več kot 80 milijonov dolarjev na leto. Skoraj toliko torej, kot je ob letni plači okrog osem milijonov evrov ob prehodu v Manchester United do leta 2030 znašala odškodnina prejšnjemu klubu 22-letnega Benjamina Šeška, po novem enega najbolje plačanih nogometašev angleške nogometne lige.
Klubske ovire
Šestindvajsetletni Ljubljančan, ki je s pomočjo prehranske diete in napornih individualnih treningov čez poletje izgubil kar 14 kilogramov in se je zaradi svoje temeljite fizične preobrazbe v vlogi fotomodela znašel celo na naslovnici ameriške revije Men's Health, kar težko razume, da se nekateri niso odzvali klicu selektorja, na primer Čančar in naturalizirani Američan Josh Nebo, ki mu je Slovenija prav zato podelila državljanstvo. »Zanimivo, da Lakers zame niso postavili nobenih omejitev, njima pa je klub prepovedal udeležbo v reprezentanci. Osebno sem mnenja, da bi to morala biti odločitev igralca in ne kluba. Ni pa nobenih zamer,« je dejal Dončić in takoj sprožil odziv milanske Olimpie. »Zdravje naših igralcev je vedno na prvem mestu. V konkretnem primeru moram poudariti, da oba igralca okrevata po zelo hudih poškodbah, ki so zaznamovale njuni lanski sezoni. Dogovorili smo se, da je najboljša postopna vrnitev na igrišča,« je povedal Grk Hristos Stavropulos, generalni direktor italijanskega kluba, ki bo v letošnji evroligi kljub simpatijam do naših dosedanjih reprezentantov zaradi svoje poteze izgubil nekaj slovenskih navijačev. Je pa z njo in z oslabitvijo slovenske reprezentance posredno pomagal italijanski, ki z vpoklicem NBA-igralca Donteja DiVincenza ni brez ambicij na evropskem prvenstvu. Je pa v bran klubu treba priznati, da sta bila tako Čančar kot Nebo večino minule sezone resneje poškodovana, zato previdnost delodajalca pri njunem vračanju na igrišča ni čisto nerazumljiva in nepričakovana.
Čeprav ima Luka letos okrog sebe morda najmanj uveljavljene soigralce, odkar igra v reprezentanci, že navzočnost takega zvezdnika vsem v ekipi prinaša dodaten navdih in energijo v ključnih trenutkih. Tega se dobro zaveda Prepelič, kapetan novopečenega evroligaša Dubaja in drugi najpomembnejši član naše reprezentance. »Ko je Luka tu, so vse stvari mogoče. Mi smo tu, da mu čim bolj pomagamo. Že na prvi pripravljalni tekmi smo videli njegovo magijo in nedvomno je dodana vrednost tej ekipi. Kot vedno dela vse okoli sebe boljše. Vsi vemo, kdo je v naši ekipi, zato so naš domet vedno najvišja mesta. Verjamem, da je tudi spremljava dovolj dobra. Še vedno dovolj izkušena, tisti, ki še nima toliko izkušenj, pa bo to nadoknadil z energijo in požrtvovalnostjo. Vidim, da so mladi željni dokazovanja, mi izkušenejši pa smo tu, da jim olajšamo vse skupaj in nase prevzamemo določen pritisk,« razmišlja 32-letni Bistričan, ki pa se ni mogel načuditi slabemu sojenju slovenskih sodnikov, ki so se na domači tekmi povsem izgubili in med drugim Luki že v prvem polčasu dosodili štiri osebne napake, tudi tehnično. »Žalostno je, da pride 13.000 ljudi gledat Luko in se dogajajo take stvari. Na domačem parketu v prvem polčasu dobi štiri osebne napake. Mimo tega nisem mogel, zato sem še sam dobil tehnično napako. Preprosto so te stvari nesprejemljive, predvsem na domačih tekmah. Dolgo sem v košarki in mimo tega preprosto ne morem,« se ni mogel načuditi Prepelič. Še dobro, da slovenski sodniki našim ne bodo mogli soditi vsaj na evropskem prvenstvu.
