Rubrika Vseveda Neda že več let obvešča in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
***
»Z zaskrbljenostjo opažam sosedo, ki nenehno kupuje poceni oblačila prek aplikacij, kot je Temu. Gre za hitro modo slabe kakovosti, ki jo pogosto zavrže, saj so kosi vredni le nekaj evrov. Sama prisegam na kakovost in imam plašč, ki ga nosim že desetletje. Zanima me, koliko kilogramov tekstilnega odpada povzroči posameznik na leto in koliko časa se razgrajuje poliestrska obleka. Ali gre pri takem početju za impulzivno nakupovanje ali že za zasvojenost?« sprašuje bralka Sabina.
Hvala za odlično vprašanje, ki osvetljuje temno stran hitre mode. Vaš pristop, ki ceni trajnost pred količino, je navdihujoč in izjemno pomemben. Številke so namreč zgovorne: v Evropski uniji posameznik na leto v povprečju zavrže od 11 do 16 kilogramov tekstila. Sintetična oblačila, kot je obleka iz poliestra, pa za razgradnjo potrebujejo od 20 do 200 let! Pri tem ne izginejo, temveč razpadejo na okolju škodljivo mikroplastiko. Poleg samega odpada je uničujoča tudi proizvodnja. Celotna tekstilna industrija porabi več energije kot mednarodni letalski in ladijski promet skupaj ter je odgovorna za ogromno porabo in onesnaženje vode.
Glavni razlog za pomanjkanje ozaveščenosti so nizke cene in agresivno oglaševanje, ki ustvarjajo iluzijo »dobrega nakupa«. Takšno nakupovanje sproža dopamin, hormon sreče, kar ustvarja takojšnjo, a kratkotrajno zadovoljitev. Običajno se začne kot impulzivno dejanje, ki ga spodbujajo dolgčas, stres ali popusti, a lahko hitro preraste v škodljivo navado. Kratkotrajnemu vznemirjenju ob prejetem paketu pogosto sledi razočaranje nad slabo kakovostjo in občutek praznine, kar sili v iskanje novega odmerka zadovoljstva – novega nakupa. Težko je presoditi, ali gre že za zasvojenost, vsekakor pa je to vedenje, ki ga sodobne aplikacije in potrošniška miselnost aktivno spodbujajo.
Kako ukrepati? Najboljši pristop ni kritika, temveč zgled. Morda lahko s sosedo kdaj delite svojo dobro izkušnjo s kakovostnim oblačilom. Za vse, ki se želijo upreti skušnjavi, pa priporočamo preprosto pravilo: pred vsakim nakupom si vzemite vsaj 24 ur za razmislek. Vprašajte se: »Ali to res potrebujem?« Dober trik je tudi pravilo »eden noter, eden ven«: za vsak novi kos oblačila, ki pride v omaro, se morate od enega starega posloviti. To nas prisili v razmislek o vrednosti nakupa. Hkrati raziščite alternative, kot so trgovine z rabljenimi oblačili in izmenjevalnice, ki so okolju prijaznejše in pogosto ponujajo unikatne kose.
