Posledice številnih naravnih procesov so mnoge naravne znamenitosti, kot so slapovi, vršaji, kraške jame, naravna okna, skalni osamelci, zijalke in podobno. Poleg tega se Logarska dolina lahko pohvali s pestrim rastlinstvom in živalstvom, ki ga lahko občudujete že med sprehodom po urejeni pešpoti, ki vodi po dolini. Med drugim lahko občudujete številne ogrožene in zavarovane cvetlice (na primer lepi čeveljc, planiko, kranjsko lilijo), v živalskem svetu pa si lahko pogled spočijete na gamsu, kozorogu, divjem petelinu in planinskem orlu. Dolina vabi vse dni v letu, obiščete jo lahko sami ali pa si poiščete pomoč lokalnega vodnika, saj vam bo doživetje obogatil s številnimi legendami. Vodniki po naravi vas bodo opozorili tudi na marsikatero rastlino, ki bi jo sicer spregledali. Kot tudi slastno jagodo ali malino, ki rastejo te dni.
Tirske peči za izkušene plezalce
A še preden smo v družbi vodnika Jerneja Groma prispeli v Logarsko dolino, smo naredili manjši ovinek do njemu ljube jugozahodne strani planote Golte, kjer se nad kmetijo Tiršek, med 1100 in 1400 metri, dvigajo navpične apnenčaste stene Tirskih peči. Stene so priljubljena točka za izkušene plezalce, okoli njih pa je tudi nekaj lahko dostopnih planinskih poti. »Tirske peči so me pritegnile predvsem zaradi obilice ujed, ki tukaj gnezdijo. Najlepši del dneva so jutra, ko se iz poraščenega gozda slišijo zvoki, značilni za ujede,« je povedal Grom, ki lepoto in nepozabne trenutke lovi v objektiv svojega fotoaparata. Skupaj z njim v jutranji tišini prisluhnemo zvokom narave in čakamo, da nam morda nad glavo poleti bodisi planinski orel, kragulj ali pa krokar, ki v parih gnezdijo na tem območju. Med čakanjem Grom pozornost usmeri na rastline, ki rastejo na visoki skali nasproti pečin. Ponudi črno jagodo šmarne hrušice, za katero se izkaže, da ima veliko antioksidantov in dietnih vlaknin. Poleg nje rasteta tudi črni gaber in hrast, pri tleh tudi nekaj zdravilnih rastlin.
Ker z ujedami nismo imeli sreče, pot nadaljujemo proti Logarski dolini. Kljub soboti in relativno zgodnji dopoldanski uri prometa v dolini ni bilo veliko. Kot se izkaže, večina turistov pot v krajinskem parku konča pri urejenem parkirišču pod slapom Rinka, najzgodnejši pa se odpravijo na okoliške hribe. Priljubljena točka, ki vodi mimo slapa Rinka, pripelje na Okrešelj. Drugi najdejo izziv v Savinjskem sedlu, nekateri tudi v Kamniškem sedlu. Sami smo tokrat ostali v dolini in si za hotelom Plesnik ogledali manjši kaskadni slap Palenk. Dostop do njega je mogoč tudi z invalidskim vozičkom, od glavne ceste in urejenega parkirišča pa je slap oddaljen le nekaj minut hoje.
Sprehod ob potoku Črna
Pravo doživetje v družbi vodnika v naravi pa je bilo, ko smo pri kmetiji Logar stopili na uradno pohodniško pot po Logarski dolini. Ob tem lahko omenimo tudi najstarejšo lipo v dolini, ki ponosno stoji nekaj metrov pred kmetijo. In če že govorimo o fenomenih, lahko v družbi Jerneja Groma odkrijete tudi ogromen brin, ki je zrasel v višino sedmih metrov. »Naj omenim še macesen nad Klemenčo jamo. Zaradi meter debelega premera je drevo izredno impozantno,« pove Grom, medtem ko stopimo na začetek pohodniške poti, ki vodi vse do parkirišča pod slapom Rinka, pohodnik pa v eno smer potrebuje dobre tri ure počasne hoje.
Pot, ki vodi skozi gozd, je primerna tudi za družine z manjšimi otroki, ki jih Jernej Grom prav zaradi radovednosti najraje vodi po svojih skritih poteh. »Dolino je najlepše obiskati v začetku junija, ko cveti večina alpskih cvetic. Orlice, zvončnice in tudi lepi čeveljc so cvetlice, ki pritegnejo pozornost,« pove in doda, da je tudi te dni narava barvita. »Veliko je močvirskih rastlin, od osatov do vrb, ki rastejo ob potokih in vodi,« pove in pokaže na ozkolistno vrbo ter nekaj metrov naprej še na širokolistne vrbe. »Narava ponuja veliko obilja, otroci pa se med potjo najraje sami posladkajo z malinami, borovnicami in gozdnimi jagodami,« še pove in s pogledom namigne na slastne maline, ki se jim tudi sami nismo mogli upreti.
Potok Črna, ki spremlja pohodniško pot in je v poletnih mesecih tudi prijetna osvežitev za štirinožnega spremljevalca, ustvarja zanimive zgodbe. Če jih seveda znate videti oziroma imate možnost, da prisluhnete vodniku. »Potok Črna izvira na začetku doline. In če se zazrete v kristalno čisto vodo, potem v njem vidite gozdni mah, ki ga marsikdo zamenja za alge. Naj omenim, da se mah razrašča v različnih oblikah, nekateri tvorijo tudi tvorbe, podobne ribam, drugi v njih vidijo vodne zavese,« razloži Grom, ki ob počasnem toku potoka ujame naše misli in svetuje: »Tukaj je idealen čas, da se ustaviš, upočasniš ritem vsakdana in si vzameš čas tudi zase. Da se razgledaš okoli. Odkriješ zanimivosti mikrohabitata, pogledaš, kako zanimiva je geometrija rastlin, ki je sicer sploh ne bi opazili,« pove in pokaže na nižje drevo javorja, kjer izmenično izraščajo mladi listi.
Po solčavski panoramski poti
Ker pot ni krožna, se lahko na kateri koli točki obrnete in se vrnete proti avtomobilu. In če vam čas dopušča, nikar ne izpustite vožnje po solčavski panoramski cesti. Cesta je priljubljen izziv tudi za številne kolesarje, zato dodatna pozornost nanje ne bo odveč. Opremljena je z več panoramskimi točkami z informacijskimi tablami, od koder se odpirajo pogledi v Matkov kot. V tišini in s pogledom proti Logarski dolini nas preleti čudoviti kragulj, ki pritegne pozornost z zanj značilnim piskom. A to ni edini naravni obiskovalec, na katerega smo ta dan naleteli. Na poti iz Tirskih peči v Logarsko dolino nam je pot prečkala mlada lisica, so pa okoliški gozdovi tudi domovanje vseh treh naših zveri: volka, medveda in risa.
