Redko kateri kraj v Srbiji ponuja tako harmonično kombinacijo dinamike velemesta in spokojnosti majhnih mest Vojvodine kot Novi Sad. Zdi se, da sta oba dejavnika pomembna za mirno, udobno in izpolnjeno življenje. Vse prednosti Novega Sada pridejo še posebej do izraza, ko »na tehtnico« kot protiutež postavimo Beograd, kot mesto, ki privablja največ prebivalcev iz notranjosti, vsiljuje pa tudi dražje in hitrejše življenje, ki ni všeč vsem.
Temu pritrjujejo tudi statistični podatki. Ti kažejo, da je Novi Sad zaželena mestna turistična destinacija za vse večje število turistov, tako iz Srbije kot iz tujine. Obisk mesta je vsako leto večji, podaljšuje se tudi povprečna doba bivanja. Poleg turistov, ki v namestitvenih objektih v povprečju bivajo 2,5 do 3 dni, Novi Sad veliko turistov obišče v sklopu krožnih tur po Balkanu, pestro je tudi na Donavi. Po podatkih Agencije za upravljanje pristanišč je v prvem polletju letošnjega leta na potniški pomol v Novem Sadu priplulo 161 potniških ladij, izkrcalo pa se je 20.652 potnikov. Največ ladij je priplulo maja (62), ko se je izkrcalo tudi največ potnikov (7942), sledi junij s prihodi 60 rečnih križark.
Če Novi Sad poznate le kot mesto Exita in norih poletnih zabav, so prihajajoči meseci ravno pravi čas, da se prepričate, da je še veliko več kot le gostitelj festivala. Čudovita Donava, pravljični Petrovaradin in drugi simboli mesta so praktično dosegljivi peš. Če pa boste v mestu ostali malo dlje kot nekaj dni, boste ugotovili, da se skoraj vse lahko obide peš. Kar 16 bulvarjev, ki povezujejo različne dele Novega Sada, je kot nalašč za sprehod in opravljanje izvidnic brez avtomobila. Široki so kot ravnina, značilna za Vojvodino, in hkrati pravilnih oblik ter jasnih smeri. Z drevoredi, ki ustvarjajo senco, bulvarji izžarevajo prijetno toplino ter obenem sporočajo, da je Novi Sad mesto široko odprtih rok, širokega srca in širokih razgledov.
Mesto pesnikov in poetov
Po besedah Jelene Bukurov, predsednice združenja Turističnih vodičev Novega Sada, so imeli in imajo v »srbskih Atenah« toliko velikih ljudi s področja zgodovine, kulture, umetnosti, izobraževanja in znanosti, da ne preseneča, da ima Matica Srpska, kot matična ustanova vseh Srbov in srbskega jezika, svoj sedež prav v njihovem mestu. Izpostavi, da je to mesto pesnikov, in s ponosom poudari, da je Mika Antić njihov in da so po njihovem mestu hodili veliki Jovan Jovanović Zmaj, Laza Kostić, Đura Daničić, Milovan Vidaković, Jovan Hadžić, Ilija Ognjanović, Jovan Subotić, Kosta Trifković in drugi. »Velikokrat nam rečejo, da smo počasni. Sama pravim, da imamo svoj tempo in ritem, od katerega ne odstopamo. Imamo svojo karizmo in ležernost, svoj humor, strpnost, kulturno raznolikost. Mi smo tisti, ki naredimo mesto takšno, kot je,« nam je povedala in povabila na sprehod po svojem mestu. Seveda s krajšim postankom nad strehami Novega Sada. Kavo smo namreč pili na ulici Nikole Pašića v Atrium Hamam, ki se ponaša s čajnico na strehi hiše. Morda lahko omenimo, da si v spodnjih prostorih arhitekturno zelo zanimive hiše lahko privoščite tudi savno. Za ves dan boste odšteli 1000 dinarjev, kar je približno osem evrov. Kava pa – tako kot v večini restavracij lahko naročite turško.
Zgodba Vojvodine skozi
muzejsko zbirko
A da bi dejansko spoznali zgodbo mesta, smo morali zaviti do Muzeja Vojvodine, ki stoji ob parku Donava. Njegova največja privlačnost je zagotovo stalna razstava treh poznoantičnih pozlačenih rimskih čelad iz 4. stoletja, ki so svojevrstni, edinstveni primerki med skupaj petnajstimi tovrstnimi čeladami, najdenimi po vsem svetu. Muzej Vojvodine z izjemno pestrostjo oddelkov hrani bogato muzejsko zbirko s približno 400.000 predmeti in ima tudi knjižnico z več kot 50.000 publikacijami. »Stalna razstava predstavlja razvoj človeštva na današnjem ozemlju Vojvodine v razponu 8000 let. Na 3000 kvadratnih metrih več kot 6000 predmetov predstavlja arheologijo, splošno zgodovino, umetnostno zgodovino in etnologijo. Stalna razstava ponuja sintezo večtisočletne zgodovine te regije. Razstavljeni predmeti so priče človeških skupnosti in kultur od paleolitika in mezolitika do prvih, skoraj 70.000 let starih človeških sledi v okolici Iriga,« je pripovedovala kustosinja Slađana Velendečić, ki nas je pospremila po muzeju. Tudi skozi prostore, kjer so predstavljeni preseljevanje narodov in naselitve etničnih skupnosti Slovencev, Ogrov, Srbov ter drugih narodov. Za vstop v muzej boste odšteli nekaj več kot 1,60 evra (200 dinarjev), vsekakor pa vam priporočamo, da zaprosite za voden ogled. Zgodbe, ki stojijo za posameznimi predmeti, so res nenavadne, nekatere tudi zabavne.
Pestro zgodovino z zgodbami, ki se ohranjajo, pa je mogoče spremljati na vsakem koraku. Stolp z uro je najbolj prepoznaven simbol Petrovaradinske trdnjave in Novega Sada. Vzdevek »pijana ura« je ura na stolpu dobila zaradi zamenjanih kazalcev – veliki kaže ure, mali pa minute – in tudi zaradi tega, ker poleti pogosto prehiteva, pozimi pa zamuja. Zato so urni mehanizem včasih navijali vsak dan. Stolp na mestni hiši pa je služil za opazovanje požarov. V njem je bil zvon, imenovan Matilda, ki je ime dobil po dobrotnici. »Mesto je bilo razdeljeno na četrti, število udarcev po zvonu pa je kazalo, kje v mestu je izbruhnil požar,« nam je med drugim pojasnil Miloš Dunjić iz turističnega urada v Novem Sadu. Kot navdušen športnik nam je predstavil tudi tenis, ki se igra z glavo. Gre za igro, ki so jo izumili pred več kot 30 leti na znamenitem novosadskem kopališču Štrand, kjer turnirji potekajo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. »Igra se je prvotno imenovala nožni tenis, vendar se je sčasoma način točkovanja spremenil. Od tod tudi ime, ki se uporablja danes. Slavni nogometaš Vujadin Boškov velja za očeta tega športa, saj je bil med prvimi, ki so se domislili koncepta igre.«
Seveda pa je Novi Sad še veliko več. Je vrhunska kulinarika in aktivnosti, ki jih ponuja narava parka na Fruški gori. Ste vedeli, da bo Novi Sad 14. septembra gostil mednarodni festival tamburic? Tudi o tem bomo pisali v naslednjih tednih.
