Obeti za potovanja v Evropo so kljub globalnim pritiskom, kot so visoka inflacija, vojna v Ukrajini in posledična energetska kriza ter grozeča gospodarska recesija, spodbudni. Zadnji podatki kažejo na 75-odstotno okrevanje obsega potovanj v Evropo v letu 2022 v primerjavi z letom 2019. Močno okrevanje turizma naj bi se nadaljevalo tudi letos, čeprav počasneje.
Po napovedih evropske potovalne komisije (ETC) bodo mednarodna potovanja v Evropo leta 2025 dosegla raven pred pandemijo, domača potovanja pa si bodo leta 2024 popolnoma opomogla. Pred kratkim je ETC objavil poročilo »Evropski turizem: Trendi in obeti« za četrto četrtletje 2022, ki ponuja celovito analizo najnovejših turističnih in makroekonomskih gibanj v regiji. Ta izdaja analizira nenehne izzive, s katerimi se sooča sektor, in njihov vpliv na turistične obete do leta 2023 in pozneje. »Pričakujemo, da bo letos turistični sektor v Evropi še naprej močno okreval. Ker so evropska potovanja na kratke razdalje na dobri poti k okrevanju, je pozornost turistične industrije zdaj osredotočena na prihode na dolge razdalje. Dobrodošla novica je, da lahko v naslednjih mesecih pričakujemo težko pričakovano vrnitev obiskovalcev iz Azije in Pacifika. Ker se panoga spopada s številnimi izzivi, s katerimi se sooča tudi letos, je ključnega pomena, da se sektor še naprej odziva na povpraševanje potrošnikov, izboljšuje izkušnjo obiskovalcev na destinaciji ter cilja na trge in segmente, ki jih gospodarska upočasnitev manj prizadene,« je po objavi poročila dejal Luís Araújo, predsednik ETC.
Prihranki podaljšali poletno sezono
Kljub mračnejšim gospodarskim obetom se je okrevanje evropskih potovanj nadaljevalo tudi konec leta 2022, podprto z močnim zadržanim povpraševanjem. Presežni prihranki med pandemijo so verjetno podaljšali poletno sezono, saj so se popotniki po treh letih karantene zaradi covida-19 nestrpno odpravili na pot. Podatki iz leta 2022 v primerjavi z letom 2019 kažejo, da je skoraj ena od dveh destinacij poročala o okrevanju več kot 80 odstotkov tujih prihodov pred pandemijo. V celoti so ob koncu leta najhitreje okrevale destinacije južnega Sredozemlja. Visoke cene so okrepile privlačnost cenovno dostopnejših destinacij in turisti so se zgrnili v Turčijo, da bi izkoristili šibkejšo liro, privlačne pa so bile tudi druge destinacije: Luksemburg, Srbija, Grčija in Portugalska.
Destinacije v vzhodni Evropi najpočasneje okrevajo zaradi vojne v Ukrajini in pomanjkanja ruskih obiskovalcev v turističnih krajih, ki so močno odvisni od tega trga. Največji upad so zaznali na Finskem, v Litvi, Latviji in Romuniji.
Potovanja na dolge razdalje so bila doslej ključna slabost pri okrevanju po pandemiji, predvsem zaradi višjih stroškov, povezanih s potovanji v tujino, večjega odpora glede varnostnih pomislekov zaradi covida-19 in počasnejšega ponovnega odpiranja azijsko-pacifiških držav. Vendar so se podatki o rezervacijah sredi lanskega leta povečali, predvsem iz regij jugozahodnega Pacifika in južne Azije. Ker se je azijsko-pacifiška regija v drugi polovici leta 2022 ponovno široko odprla, si bo povpraševanje po potovanjih iz regije v Evropo leta 2023 verjetno opomoglo. Zlasti spodbudne novice so prišle decembra lani s koncem triletne »ničelne epidemije« na Kitajskem.
Strokovnjaki napovedujejo postopno vračanje kitajskih potnikov v Evropo od drugega četrtletja 2023, saj ostajajo pomembne ovire. Po presenetljivi objavi bo logistika ponovne vzpostavitve letalskih poti za ponovno povezavo Kitajske s preostalim svetom zahtevala nekaj časa. Poleg tega bo morala večina kitajskih popotnikov pridobiti vizum za potovanje, mnogi pa bodo morda morali obnoviti svoj potni list.
Čezatlantska potovanja
ostajajo močna
Pričakuje se, da bodo čezatlantska potovanja še naprej znatno prispevala k evropskim destinacijam. ZDA so vodilne pri okrevanju potovanj na dolge razdalje v Evropo, zahvaljujoč kratkoročnim in manjšim omejitvam potovanj ter moči dolarja v primerjavi z evrom. Na podlagi podatkov je skoraj vsaka četrta destinacija, ki poroča o prihodih v ZDA, presegla ravni iz leta 2019. Prihodi s tega trga v Evropo pa so bili leta 2022 za 25 odstotkov nižji, kot so bili leta 2019.
