Arhitektka in strateginja oblikovalka Tamara Večić se je iz Ljubljane v Rotterdam pred dobrimi tremi leti preselila zaradi magistrskega študija in bo na Nizozemskem ostala tudi po tem, ko je šolanje zaključila. Razlogov za to je več. Na Nizozemskem je na njenem področju več kariernih priložnosti, poleg tega ji prija mednarodno okolje in tamkajšnja kultura. Pri tem poudari, da je med ljudmi čutiti manj družbenega nadzora.
»Nizozemci se ne vtikajo v tvoje stvari in se ne ukvarjajo se s tem, kako si oblečen in kako si videti, kar je zelo osvobajajoče. Nimaš občutka, da moraš izpolniti določena družbena pričakovanja, kot to čutim v Sloveniji in je za ženske to še bolj poudarjeno,« je jasna sogovornica, ki je ob tem še dodala, da so ljudje bolj tolerantni in bolj svobodni, saj se ne obremenjujejo s tem, kaj si drugi mislijo. To ponazori z vsakdanjim in nedolžnim primerom, ki pa ne govori le o drugih navadah, temveč tudi o tem, kako so družbeni okvirji ustreznega lahko širši. »Na Nizozemskem je nekaj povsem običajnega, če v službo prideš z mokrimi lasmi. Ne od dežja, temveč ker si si jih umil. V Sloveniji bi to veljalo za nenavadno in celo nevljudno.«
Avto ni statusni simbol
Praktičnost je med ljudmi prav tako nekaj, kar je visoko na družbeni lestvici. Avto pa denimo ne predstavlja nikakršnega statusnega simbola. Kljub visokemu življenjskemu standardu v mestu po besedah Tamare Večić praviloma ne vidiš spoliranih dragih avtomobilov. »Denar investirajo v to, kar nujno potrebujejo, in pri izjemno dobrem javnem prevozu to avtomobili niso.«
Javni prevoz je v Rotterdamu in širše po državi odlično urejen. »V mestu ne čakam več kot dve ali tri minute na neko obliko javnega prevoza. Nizozemska te razvadi z možnostmi dostopnega javnega prometa. Odlično delujejo avtobusni, železniški, tramvajski in podzemni promet. Javni promet je na Nizozemskem ena od najboljši stvari, čeprav je drag,« je pojasnila. Enomesečna enotna vozovnica, ki velja za katerikoli mestni promet, stane 90 evrov, s tem da je za študente ceneje, zaposlenim pa delodajalci krijejo vsaj polovico zneska.
A ne gleda na razvejano mrežo javne mobilnosti je na prednostni listi še vedno kolo, četudi gre za 15-kilometrsko vožnjo z enega na drug konec mesta.
Koledar je središče življenja
Kar na Nizozemskem Slovenka pogreša, so spontana druženja. »Tu se vse vrti okoli načrtovanja. Izredno so natančni glede časa, ki je popolnoma strukturiran. Vse se dogovarjaš na podlagi koledarja in to za dva do tri tedne v naprej, četudi gre samo za srečanja na kavi. Glede dogovorov pa so tudi zelo nefleksibilni, saj je odpoved srečanja, razen seveda, če recimo zboliš, precej nevljudno.«
Urnikov se sveto držijo, ti pa zapolnjeni uravnavajo tudi prosti čas, saj po besedah Tamare Večić Nizozemci zelo veliko dajo na to, da imajo polno življenje. Zato v prostem času počnejo veliko različnih stvari: se učijo kitajskega jezika, igrajo padel in še marsikaj drugega. Zelo so aktivni in tako v nizozemskem vsakdanjiku praviloma ni časa niti prostora za nepričakovana dolga druženja.
Vlada pa na Nizozemskem ena navada, ki jo Tamara Večić ne more sprejeti: način plačevanja med prijatelji in znanci. »Ko greš na pijačo ali na večerjo v restavracijo, vse skupaj plača eden, nato mu vsak preko aplikacije za plačevanje Tikkie pošlje natančen znesek za to, kar je spil in pojedel. Zneska se torej niti ne razdeli med število oseb, temveč vsak plača točno to, kar je naročil in to do centa natančno. Nizozemci so sicer precej nereligiozni, a če bi obstajal njihov bog, bi to bil Tikkie, saj se vse vrti okoli tega plačevanja,« je razložila Slovenka in ob tem poudarila, da je nizozemska družba zelo invidiualistična.
Mesto s posebno energijo
Za Rotterdam pravi, da je to mesto, ki ga skoraj nihče ne mara, razen domačinov. Veliko pristaniško in večkulturno mesto je »malo grdo, ker je bil po vojni na hitro zgrajeno in je nekoliko nametano, nima središča in je urbanistično urejeno izredno nesmiselno, a ima obenem posebno energijo.« V mestu, ki ga ne preplavlja turizem, je namreč ogromno kulturnega in družabnega dogajanja ter kulinarike iz vsega sveta. Vse to mu daje poseben značaj in živost. »To ni prehodno mesto, temveč mesto, kjer se ustališ.«
Velika težava je le s stanovanji. »Nizozemska stanovanjska politika je izredno slaba. Veliko stanovanj je v lasti zasebnih podjetij, ki jih imajo za naložbo in so prazna. Stanovanj je tako premalo, so v slabem stanju in zelo draga. Vendar pa so v primerjavi z višino plač vseeno cenejša kot v Ljubljani,« je pojasnila Tamara Večić.
Pri tem je v mestu zaznati še eno nizozemsko posebnost – stanovanja z veliko okni, a brez zaves. »Hodiš po ulici in vidiš nekoga, ki bere v postelji, nekdo drug si kuha špagete in v dnevni sobi se igrajo otroci. Ljudem, ki imajo zavese, na zaupajo, saj sklepajo, da nekaj skrivajo. Želijo živeti v transparentni družbi. Zavese v Rotterdamu vidiš v le stanovanjih, kjer ne živijo Nizozemci. Le tam, kjer je veliko spalnic obrnjenih na ulico, imajo manjše zavese,« je razložila sogovornica in še povedala, da se je tudi sama navadila na življenje brez zaves oziroma v prostorih, kjer jih ima, pušča odprte. To namreč razume kot spoštovanje okolja, v katerem živi. »To, kar ti daje, vračaš tudi ti,« je zaključila.
