»Bilo je guštno, luštno, na srečo tudi še ravno prav toplo, da je prijalo popiti kozarček guštnega piva. In zraven pohrustati slano presto ali se postaviti v vrsto pri naših najboljših chefih, ki so znova presenetili s svojimi mojstrovinami, v stilu uličnih hitrih prigrizkov. Manj je več, je pa zato tisto zelo okusno,« nam je vtise z obiska letošnjega petega Guštfesta v Laškem strnila Hrastničanka Lana Malgaj. Najbolj jo je mikala prav hrana, a je prišla »guštat« tudi pivo. Tisto, ki so ga letos posebej za festival zvarili na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, obenem pa predstavili muzej hmeljarstva, ki odstira bogato dediščino pridelave hmelja v Savinjski dolini. Žalec in Laško sta letos prvič konkretno prepletla vezi zaradi pivovarske tradicije, ki ta dva kraja povezuje že stoletja.
V Savinjski dolini, v Žalcu in nekaterih drugih krajih, tudi na Koroškem, gojijo hmelj, v Laškem pa pivovarski mojstri že 200 let varijo pivo. In letos so v organizaciji Turističnega društva Laško in drugih društev, združenj ter javnih zavodov v občini, skupaj s številnimi prostovoljci svoj prosti čas in energijo žrtvovali za to, da so ustvarili dogodek, ki bo še dolgo odmeval.
Iz pivovarskega kotla se je kadilo
Organizatorji so na letošnjo peto izdajo GuštFesta zelo ponosni. »Že prvič smo ta festival zastavili kot festival povezovanja in sodelovanja med ljudmi in to nam je odlično uspelo tudi letos, ko smo z nekaj kuharskimi chefi, knjižnico Laško, ponudniki Okusiti Laško ter društvi Zveze Možnar, oblikovali nova sodelovanja, denimo z Zvezo za kulturo, šport in turizem Žalec. In ustvarila se je krasna sinergija,« je bil zadovoljen predsednik laškega Turističnega društva Boštjan Vrščaj. Učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, ki so GuštFest vključili celo v šolski kurikulum, učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ter Glasbene šole Laško Radeče pa so še dodatno obogatili letošnji program. In bilo je res zelo živahno in guštno.
»Skozi zgodovino pivovarstva v Laškem nas je popeljala ulična razstava, ki sta jo pripravila Boštjan Vrščaj in Vinko Križnik. Slednji je domiselno zasnoval tudi lokacijo pri Perdih, kjer smo lahko videli celotno pot od hmelja do piva in celo prisluhnili izseku iz operete Hmeljska princesa,« je povedala koordinatorka programa Nina Pader Topole. Tam se je bohotil tudi velik pivovarski kotel Laških pivovarjev, iz katerega se je kadilo. Mojstri iz Strelskega društva Mala Breza so izdelovali sode in gajbice, obiralke iz Trobnega dola so pridno obirale hmelj, česar v Laškem sicer ne vidimo, konjerejci z Vrha so pripravljali hmeljevke, predvsem pa se je točilo in guštalo posebno pivo, ki so ga posebej za to priložnost zvarili, kot že rečeno, na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer ves čas gojijo in preizkušajo nove in nove sorte hmelja.
Spoznali smo lahko glavne sestavine piva ter si ogledali postopek varjenja, pa tudi virtualni film, ki prikazuje hmeljarstvo nekoč in danes. Laški akademski klub je pripravil Laščanjado, takšno, kot je bila v dobrih starih časih, prav tako je pivo, kot v srednjem veku, varil skrivnostni mehih v laški knjižnici. Mimogrede, nekje v arhivu so izbrskali podatek, da so v srednjem veku največ piva zvarili prav menihi.
Božanske jedi štirih chefov
Na travniku pri knjižnici ter dvorišču so na svoj račun prišli najmlajši, ki so ustvarjali v delavnicah in prisluhnili nastopom svojih vrstnikov. Na Aškerčevem trgu, kjer je bil glavni oder, je bilo še posebej živahno, saj smo bili priča številnim glasbenim nastopom, pred odrom je igrala Godba na pihala Laško, plesale so mažoretke, tudi seniorke, ki so za to priložnost oblekle dirndle, predvsem pa se je dobro jedlo in pilo.
Chef Branko Podmenik je na enem krožniku združil marinirano kokošje stegno, slanino in kožo krškopoljca s kremo kozjega sira, poletno zelenjavo in zelišči, chef Miran Ojsteršek je ponudil hrustljavega krškopoljca s paradižnikovo pasto, peteršiljevim pirejem in ocvirkovo pogačo, chef Marko Pavčnik iz restavracije Pavus na gradu Tabor, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico, je sestavil meni z zorjenim rozbifom, kremnim krompirjem z divjimi zelišči, govejimi ocvirki in sabajon poprom, mladi in izkušeni Luka Pangos pa je v luženo štručko nadeval natrgano svinjino, pomešano s temnim pivom, svežo špinačo in jabolkom.
»Božansko je, smo brez besed,« so v en glas okušanje jedi komentirali trije mladeniči. Prvič smo lahko v Laškem srečali tudi folklorno skupino Kobola iz Petrovč, katere člani so zaplesali v nošah, izdelanih po fotografijah družine Simona Kukca, Savinjčana, ki je pred 136 leti kupil pivovarno v Laškem. Prav tako so lahko obiskovalci kupili pivo Kukec. Pa tudi pivo dveh mikro pivovarn Clef Brewery iz Arje vasi in Pivovarne Haler iz Podčetrtka, ki sta predstavili vsaka svojo zgodbo. Na domačiji Haler varijo domače pivo po nemškem – starograjskem receptu, njihova piva, ki se ponašajo s številnimi priznanji, so nefiltrirana in nepasterizirana. V pivovarni Clef Brewery, ki se nahaja v središču doline zelenega zlata, pa se ves čas poigravajo z različnimi stili in okusi piv. V Laškem so jih ponudili šest, vse pa so zvarili v ritmih glasbenih uspešnic.
»GuštFest ni dogodek peščice ljudi, temveč skupnosti, vanj so vpeta številna lokalna društva, javni zavodi, šole in gostinci,« je ponosen Boštjan Vrščaj, Nina Pader Topole pa je sklenila: »Vsi, ki tako ali drugače sodelujejo ali zgolj obiščejo festival, so košček v mozaiku GuštFesta. Ogromno prostovoljcev in družin pa po koncu tudi nesebično pomaga pospraviti prizorišča, za kar smo jim neizmerno hvaležni. In upam, da se bo tradicija nadaljevala.«
