Drevoredi, čudovito urejeni javni parki, široki bulvarji, obrežja reke Sene, kavarne in vsa druga mestna pariška arhitektura, kultura in zgodovina imajo izjemen šarm, pravi Tim Zakošek, ki v mestu svetlobe živi že šest let. »Ko se pelješ z metrojem čez most in zagledaš Eifflov stolp, se ti kar milo stori. Pariz ima kljub svoji onesnaženosti, saj so smeti pogost del mesta, ne glede na to, da se trudijo to preprečevati, svojo neopisljivo magijo,« je opisal Slovenec.
Pariz je tudi mesto velikih protislovij, kjer ima zunanja podoba pomembno vlogo. »Zunanji videz je zelo poudarjen. Zato ni nič nenavadnega, da sploh mlajši, denimo ženske, oblečene v oblačila znamke Chanel, sicer živijo na devetih kvadratnih metrih.« To je ena od realnosti francoskega velemesta, kjer je devet kvadratnih metrov tudi minimum za oddajanje bivalnih prostorov. Kot je pojasnil Tim Zakošek, gre pri tem pogosto za nekdanje sobe za služkinje, ki jih v veliki meri najemajo študentje in mladi zaposleni. Najemnine so visoke, sploh za majhna stanovanja, v katera, »če imaš srečo, lastnik montira kabino za prhanje in stranišče, sicer pa uporabljaš skupno kopalnico na hodniku«.
Sicer so po pripovedovanju sogovornika Parižani povsem svoj svet in o njih na podoben način govori vsa Francija.
»Zelo so arogantni, nekoliko domišljavi in hladni. Ko dolgo živiš v Parizu, se tudi sam počasi navzameš teh lastnosti,« je o svojih izkušnjah in brezbrižnosti, ki jo sčasoma posrkaš vase, dejal Tim Zakošek. Del lokalnega vzdušja je tudi, da se neprestano in nad vsem pritožujejo. Pa naj bo to deževno vreme, ki ga je v Parizu zelo veliko, nekateri pravijo, da celo več kot v Londonu, ali zamujanje metroja, gneča na ulici … Podobno velja tako za pogovore med prijatelji in znanci kot tudi razprave v medijih. Prav tako, je še poudaril Zakošek, med Parižani zaslužek ni tabu. Povsem običajno je, da te ljudje mimogrede vprašajo, kje delaš in kakšna je tvoja plača.
Ozadje uradnih obiskov v angleški rezidenci
Tim Zakošek, ki je odraščal v bližini Žalca in prišel v francosko prestolnico študirat pravo na Sorbono, je kot velik anglofil pred dvema letoma pisarniško službo zamenjal za mesto butlerja v britanski rezidenci. S tem so se mu na široko odprla vrata v zakulisje mednarodnih državniških obiskov. Na uradnih večerjah in sprejemih je namreč stregel različnim tujim predsednikom in ministrom ter pripravljal sobe za člane kraljeve družine. Tako je imel priložnost spoznati britanski kraljevi par Karla III. in Camillo, valižanskega princa Williama in princeso Anne. Pri njej je celo preprečil kulinarični škandal, kot je to po Zakoškovih besedah poimenovala princesa sama. Zvečer ji je namreč postregel kanapeje. Ob kozarčku z zeleno tekočino, za katero je mislila, da je omaka, jo je opozoril, da gre za grahovo juho z meto. Za kralja Karla III. pa je butler dejal, da ves čas dela, tudi med večerjo, zato mu pripravijo posebno mizo, da lahko nanjo položi slavno rdečo škatlo z dokumenti.
»Spoznati britanskega kralja je bila zame velika čast, saj ga že od otroštva obožujem. Ko me je glavni butler predstavil in kralju povedal, da sem iz Slovenije, ga je to zanimalo, saj ima na obisk naše države iz obdobja, ko je bil še princ, lepe spomine,« je povedal Zakošek, ki je spoznal tudi kraljičine frizerje in drugo spremstvo kraljeve družine. Ob tem je še omenil, kako je kraljeva prtljaga zamaskirana v precej zdelane kovčke, s čimer preprečijo, da bi že na prvi pogled lahko sklepali, da gre za prestižni tovor.
Butlerja je doletelo tudi to, da je ves čas obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa v britanski rezidenci moral skupaj s politikovimi varnostniki nadzorovati njegov plašč. Za obisk ameriškega državnika, ki »pije le dietno kokakolo, pa smo morali steklenico te pijače, ki je bila edina v Parizu, pripeljati z ameriškega veleposlaništva«.
S službenih obiskov, ko gre pogosto ob državniških večerjah pomagat osebju v predsedniško palačo, pa Tim Zakošek pozna tudi francoskega predsednika in druge politike. »Macron nas pride pozdravit, potrepljat po rami in vprašat, ali je vse v redu. Zdaj nas na ulici tudi že marsikdo prepozna. Sicer pa sem videl že marsikaterega svetovnega predsednika,« je svojo službeno realnost dodatno opisal sogovornik.
Življenje v pariškem predmestju
Medtem ko Zakošek dela v prestižnem delu Pariza, v 8. okrožju, pa kot ljubitelj podeželja in vrtnarjenja živi v hiši v južnem predmestju, v majhnem naselju Ablon. Od tam je njegova pot z javnim prometom do službe in drugod po mestu, odkar so lani uvedli še 14. linijo metroja, enostavna in precej hitra.
Veliki pariški metro je sicer pravi labirint, ki pa ga po besedah sogovornika ves čas obnavljajo in posodabljajo. »Z uvedbo 14. linije je sedaj središče Pariza povezano neposredno z letališčem, v gradnji pa je tudi že 15. linija. Čeprav se ves čas pritožujemo nad zamujanjem podzemnih vlakov, javni promet v mestu dobro deluje. Uporaba avtomobila je v primerjavi z javnim prometom v Parizu muka in izguba časa.«
Mesečna vozovnica za ves javni promet po vsem mestu in pariški regiji stane 88 evrov, kar zaposlenim med 50 in 100 odstotki krijejo delodajalci.
Kosila trajajo več ur
»Hrana, vino in druženje so zelo pomemben del francoskega življenja. To je ritual. Družinska kosila oziroma nedeljska in praznična druženja trajajo več ur. Uživajo v hrani in druženju. Vzamejo si čas za pogovarjanje,« je še enega pomembnih vidikov pariškega načina življenja opisal Tim Zakošek, ki goste zelo rad sprejema tudi v svoji hiši, ki jo je opremil s pohištvom iz 18. stoletja. Starine, tudi njihove posnetke, in krajine, portrete ter nabožne slike pogosto kupuje na dražbah, ki jih v Parizu, kjer je dražbeno življenje precej razgibano, ne manjka.
Butler pa ima v svoji domači zbirki tudi raznovrstne »jedilne pripomočke, ki so si jih Francozi izmislili v preteklih stoletjih. Med njimi škarje za grozdje, poseben pribor za melono in še veliko drugega.« Marsikaj iz tega raznovrstnega nabora Zakoškovi gostje dobijo tudi v uporabo.
