Vrhničanka Neža Kustec že deset let živi na Nizozemskem, kamor je odšla zaradi študija ekonomije in zatem magisterija iz kadrovništva. Tam se je veliko selila, najprej je živela na jugu države, nato zaradi magisterija v Amsterdamu, dokler se ni pred tremi leti preselila v okolico Haaga, kjer kot kadrovnica dela v visokotehnološkem podjetju.
»Tu me zelo navdušuje, da je nizozemska družba zelo egalitarna, kar se zelo pozna v profesionalnem svetu. Delovno okolje je zelo sproščeno tudi v odnosu do nadrejenih, kar zelo pripomore k posameznikovi aktivnosti. Da razmišljaš o stvareh in poveš svoje mnenje. Za mnenje so me denimo spraševali že, ko sem bila pripravnica,« je poteze dela na Nizozemskem opisala Slovenka. Prav tako je dejala, da je po njenih izkušnjah veliko poudarka na ravnovesju med delom in prostim časa. Ljudje namreč radi povedo, da ob 17. uri, ko končajo službo, ugasnejo računalnik in se posvetijo drugim stvarem. »O ločevanju službe in prostega čase se veliko govori. Prav tako so delovna okolja precej fleksibilna in je veliko možnosti za delo od doma. Veliko je svobode in ob tem tudi odgovornosti. V sproščenosti, svobodi in spoštovanju pa se rodi ustvarjalnost,« je bila jasna Neža Kustec. Zadovoljna je, da živi v družbi, kjer ni vse podrejeno delu. Pozna tudi nekaj Američanov iz tehnološkega sektorja, ki so se, čeprav so plače v ZDA v teh poklicih višje kot v Skandinaviji, na sever Evrope preselili zaradi večje kakovosti bivanja. Ta je povezana z drugačnimi delovnimi normami, kar med drugim vključuje tudi daljši dopust.
Študijska izmenjava v Avstraliji
Leta 2019 je Neža Kustec leto dni preživela v Avstraliji, kamor je šla za pol leta na študijsko izmenjavo, potem pa je izkušnjo, ker ji je bila dežela tako všeč, podaljšala še za nadaljnjih šest mesecev. Delala je kot varuška in učila angleščino. Življenje v oddaljeni deželi ji je bilo blizu zaradi podobnih razlogov kot na Nizozemskem – tudi tam je velik poudarek na prostem času in njegovem aktivnem preživljanju. Ob nedeljah so imeli na voljo cenejše karte za vlak in tako so se lahko pogosto odpeljali v naravo na izlet. V Avstraliji je Slovenka od blizu okusila odnos do življenja, v skladu s katerim ljudje delajo zato, da lahko uživajo v vsakdanu, in ne obratno.
Radi pa uživajo tudi Nizozemci. »Veliko se družijo in gredo radi ven jest. Mesta so polna restavracij in barov, ki so v večjih mestih polni vse dni v tednu. Veliko je priložnosti za druženje. Poleg tega Nizozemci tudi radi potujejo, so pustolovskega duha,« je vzdušje med ljudmi povzela Neža Kustec. Izpostavila je še, da raje kot v materialne stvari denar vlagajo v izkušnje. »Čeprav je družba zelo ateistična, iz protestantizma izvira, da denar raje kot za nakup drage obleke ali avta porabijo za potovanje. Na cestah tako zelo redko vidiš avtomobile, s katerimi se postavljajo. Versko ozadje je tudi ena od razlag za razširjeno navado, da v stanovanjih ne uporabljajo zaves in da so osebni prostori na tak način transparentni. Kar naj bi se nanašalo na sporočilo, da ker nimaš ničesar skrivati, imaš pač odprte prostore.«
Neposrednost je še ena značilna nizozemska poteza, poleg tega po besedah sogovornice tudi ni prisotne socialne krivde. »Kot recimo, kaj vse bi moral narediti in kaj bi bilo prav. V tem kontekstu imajo tudi zelo enostavno in pragmatično rešitev pri obiskih, in sicer da ponudijo le kavo in piškote. Ni velikih priprav in kuhanja, kar sicer ob praznovanjih kakšnih rojstnih dni pogrešam. Sicer pa se mi zdi to največkrat najbolj iskreno in osvobajajoče, saj jim druženje na tak način ne povzroča stresa.« Tako za prijateljska srečanja doma ne pripravljajo kakšnih silnih večerij, temveč narezke, ali pa kupijo že kaj pripravljenega.
Kratka porodniška in dragi vrtci
Kot največji minus življenja na Nizozemskem Neža Kustec izpostavi kratek porodniški dopust, ki traja samo štiri mesece. »Razmišljanje o ustvarjanju družine je zato stresno. Prav tako je za razliko od bolniških dopustov, ki so za zaposlene dobro urejeni, to drugače za otroke, saj v tem primeru ni strukturnih rešitev, ki bi zagotavljale varnost. Na leto lahko za otroka namreč vzameš le največ 14 dni bolniškega dopusta, in še to ne v enem delu, za ostalo pa si prepuščen delodajalcu.« Vrtoglave so tudi cene vrtcev, saj je to na Nizozemskem komercialna dejavnost. »Zato veliko zaposlenih dela le polovični ali skrajšani delovni čas. Pari si izračunajo, kaj bo ceneje, prav tako so zato v varstvo otrok vpleteni tudi stari starši, čeprav manj kot v Sloveniji.«
Na Nizozemskem se prav tako soočajo s stanovanjsko krizo. Po izkušnjah naše sogovornice je lažje dobiti službo kot stanovanje. »Delovni trg je zelo fleksibilen in veliko ljudi si vzame tudi sobotno leto ter gre na potovanje. V našem podjetju po treh letih zaposlitve denimo dobiš tri mesece neplačanega dopusta v kosu. Zelo težko pa je najeti stanovanje, ki ga je v teh razmerah celo lažje kupiti.« Soočajo se s pomanjkanjem stanovanj in tudi prostora za novogradnje ter s strogo prostorsko zakonodajo. Zahteven je tudi postopek najemanja stanovanj. Lastniki od najemnikov zahtevajo različna dokazila, med njimi tudi bančne izpiske, napisati morajo celo motivacijsko pismo. »Iskanje najemniškega stanovanja je kot nekakšna tekma in je zelo stresno.«
Javni promet je dober
Javni promet pa je nekaj, kar po besedah Neže Kustec na Nizozemskem zelo dobro deluje. Vlaki so sicer – nad čimer se domačini marsikdaj pritožujejo – zelo polni, vendar so točni in povezave so dobre. »Dobro deluje tudi javni zdravstveni sistem in čakalne dobe niso zelo dolge. Je pa zdravstveno zavarovanje drago, na mesec za osnovno zavarovanje plačujem okoli 150 evrov. Vendar so ljudje na tem področju veliko bolj poučeni in se zavedajo, kako sistem sploh deluje in koliko stanejo storitve.«
Ena od nizozemskih prednosti je možnost državnega posojila za študij z majhnimi obrestmi. Šolnine so v povprečju okoli 2000 evrov na letnik in ta denar si mladi, če nimajo druge možnosti, lahko izposodijo od države in ga nato, ko se zaposlijo, po obrokih vračajo. »Na ta način je študij veliko bolj dostopen. Sistem štipendij je namreč precej krut, saj te prejmejo le najboljši in zato ne dobijo možnosti tudi tisti, ki se bodo mogoče šele razvili. Je pa res, da so z državnim posojilom že mladi v dolgovih, vendar je to način, da lahko študirajo tudi tisti, ki jim starši finančno tega ne morejo omogočiti.«
In za miklavža je na Nizozemskem navada, da izžrebanemu svojcu napišejo pesem, kar je čustveno in zabavno darilo.
