Taunton na jugozahodu Anglije, v okrožju Somerset, z okoli 70.000 prebivalci je mirno in večkulturno mesto, ki je med domačini zaradi blagega podnebja še zlasti priljubljeno po upokojitvi. V njem že šest let živi Dejan Branc, ki se je v Veliko Britanijo preselil zaradi več možnosti za napredovanje v službi, boljšega plačila in novih izkušenj. Kot specialist zdravstvene nege in terapije dela kot namestnik vodje v centralni intenzivni enoti državne bolnišnice.
»Pri nas so najtežji bolniki grofije. To so pacienti v komi, s hudimi infekcijami in drugimi hujšimi obolenji,« o svojem delu pravi Slovenec, ki je odraščal v Ratečah in se za diplomiranega zdravstvenika izobraževal v Ljubljani, na Otoku pa potem naredil še dve specializaciji, ki mu ju je plačala služba.
Z delovnimi pogoji je v britanskem javnem zdravstvenem sistemu zadovoljen. Kot pravi, je dobremu počutju zaposlenih posvečene veliko pozornosti in skladno s tem je organizirano delo. Odnosi med sodelavci so zelo dobri. »Vodje, ki prepoznajo tvoje potenciale, ti omogočijo vse, da se lahko razvijaš. Tu sem v treh letih napredoval toliko kot v Sloveniji v 15 letih ne bi mogel, v enem letu sem iz najnižjega plačilnega razreda prišel do najvišjega v svojem rangu,« razloži sogovornik. Pri tem še izpostavi, da je del skrbi za delovne razmere tudi aktualna kampanja proti nasilju nad zdravstvenimi delavci.
Dejan Branc je eden od obrazov na plakatih v zdravstvenih ustanovah, ki pozivajo k dostojanstvenemu in spoštljivemu odnosu pacientov in svojcev do zdravstvenega osebja. V bolnišnici imajo tudi varnostno službo. »Nekateri pacienti in svojci so agresivni, ker imamo ljudi v različnih stanjih, delirijih in podobno. V takšnih primerih pokličemo varnostnika, tako da se v službi počutim varno,« pravi sogovornik, ki pa s Slovenijo ne ostaja povezan le osebno, temveč tudi profesionalno, saj nekatere dobre prakse v rodno deželo prenaša prek predavanj in tukaj sodeluje s strokovnimi združenji in društvi zdravstvene nege. Za slovenski zdravstveni sistem v primerjavi z britanskim pravi, da je v marsičem boljši. »Čakalne vrste so tudi tu po leto in več. Na operacije in preiskave v kraljevini z okoli 65 milijoni prebivalcev trenutno čaka okoli osem milijonov ljudi. A javno zdravstvo je manj dostopno kot v Sloveniji, medtem ko je v zobozdravstvu celo vse plačljivo. Kar zadeva zdravila, je v praksi enotna participacija ne glede na to, kaj prejmeš. Vedno plačaš 10 evrov, le za otroke in starejše nad 60 let to ni potrebno,« pojasnjuje zdravstveni delavec. Ob tem še izpostavi široko dostopnost do aspirina, paracetamola, ibuprofena in nekaterih drugih zdravil, ki jih je v supermarketih mogoče dobiti po 30 centov za škatlico.
Večkulturnost na vsakem koraku
Večkulturnost družbe pa okuša tudi v službi, kjer so zaposleni ljudje kakšnih 90 različnih narodnosti z vsega sveta, od Hrvaške, Madžarske do Filipinov, Indije, Brazilije. Kar je, kot pravi Slovenec, zanj največje bogastvo – ta raznolikost kulturnih ozadij, načina življenja, običajev in pogledov, ki jih na tak način lahko spoznava. Na podlagi svojih izkušenj pravi, da je angleško okolje zelo sprejemajoče. »Ne dajejo ti občutka, da si tujec, temveč se lahko vklopiš v lokalno skupnost. Vprašajo te, od kod si, a pri tem izrazijo zanimanje in naklonjenost. Družba je vključujoča na vseh ravneh. So sicer posamezniki in nekatere desničarske skupine, ki so nestrpne do tujcev, vendar brez priseljeniških skupnosti Anglija ne bi mogla delovati. Zato je spoštovanje, ki ga v veliki meri čutiš, vzajemno,« razlaga Slovenec.
Ob tem doda, da se po brexitu v njihovi bolnišnici v Tauntonu ni zaposlil nihče iz Evropske unije, saj so spremenjene razmere precej zapletle postopke zaposlitve, bivanja in študija na Otoku. Po njegovih besedah se pri različnih projektih, denimo pri gradnji nove zdravstvene ustanove, pozna tudi, da pri financiranju ni evropskih sredstev. V trgovinah je prav tako veliko manj izdelkov iz Evropske unije. »Britanci se pritožujejo, a nikoli ne bodo priznali, da potrebujejo Evropo, saj so preveč ponosni.«
Vljudni, diplomatski in previdni
Ko še pripoveduje o angleškem duhu, izpostavi izjemno spoštljivost in diplomatskost ljudi. »Tu se ne kregaš. Nesoglasja izraziš na prijazen in bolj posreden način. Zelo so olikani in pogosto izrečejo besedi oprosti in hvala. Zaposlenim se zahvališ za dobro delo, kar kljub vsemu ni le vljudnost, temveč tudi spodbuda, ki ima resničen pomen. Prav tako med ljudmi ni čutiti zavisti in se iskreno veselijo uspeha drugega.« Poleg tega med Angleži zaznava veliko previdnosti in diskretnosti. »Ljudje ne pridejo nenapovedano na obisk, to bi bilo kar nenavadno. O zasebnem življenju ne sprašujejo podrobno in zvedavo.«
Del lokalnih navad je, da na rojstne dneve, piknike in druge oblike druženja gostje s seboj prinesejo pijačo in hrano. Darila ob različnih praznovanjih tako niti niso redni del obiskovanja. A Dejan Branc, kar je navada, ki mu je ostala iz rodne dežele, na obiske še vedno najpogosteje pride s čevapčiči in steklenico vina pod roko ter tudi darilom, če gre za praznovanje. Pogosto so to celo copati, saj tako slovensko navado prenaša na Otok, kajti Angleži copatov sicer ne nosijo,
Stanovanja so v primerjavi z Londonom dostopna
Za razmere na nepremičninskem trgu v Tauntonu v primerjavi z Londonom pravi, da so ugodne. »Primerljive pa so z ljubljanskimi cenami najemov in nakupov stanovanj, vendar s to razliko, da so plače tu višje. Medtem ko so dobrine v trgovinah cenejše kot v Sloveniji.« Pri tem navede podatek, je najemnina za enosobno stanovanje v Tauntonu okoli 700 evrov, s tem da stanovanja razen z urejeno kopalnico in kuhinjo oddajajo prazna. Za nakup pohištva je na voljo veliko trgovin z rabljenimi kosi, kjer je mogoče dobiti najrazličnejše stvari po dostopnih cenah. »Veliko je humanitarnih organizacij, ki imajo trgovine z rabljenimi stvarmi, ki s prodajo financirajo dobrodelne projekte.«
Večja gneča 27. dan v mesecu
V deželi, ki slovi tudi po kulturi pubov, Slovenec opaža, da so ti 27. dan v mesecu ali prvi konec tedna po tem datumu še nekoliko bolj polni kot običajno. To je namreč plačni dan. Sicer pa je v Tauntonu veliko kulturnih in družabnih dogodkov. »Neke vrste odprte kuhinje, festival lokalne obrti, tudi recimo dogodek, ki je konec septembra, na katerem se predstavijo vse javne službe in različna društva.« Blizu je tudi London z vsem svojim velemestnim dogajanjem, kamor gre Dejan Branc vsako leto na kulturni dogodek, ki ga organizira slovensko-britansko društvo.
