Arhitekt Boštjan Bugarič, ki je odraščal v Kopru in študiral v Ljubljani, se je pred približno enajstimi leti zaradi dela preselil v Berlin. Dolgo časa je delal za odprtokodno spletno arhitekturno platformo Architectuul. V polju arhitekture pa ostaja tudi sedaj, ko med drugim predava na Univerzi na Primorskem in tako zadnja leta nekoliko več potuje med Nemčijo in Slovenijo.
V dobrem desetletju, odkar arhitekt živi v Berlinu, je doživel različna obdobja tega liberalnega mesta, katerega identiteto med drugim oblikujejo levičarski aktivizem, alternativne umetnostne prakse in bogata klubska kultura. A mesto, ki z razvito kulturno sceno in umetniškim trgom ter nekdaj tudi dostopnimi najemninami privablja kreativce z različnih koncev sveta, je vse bolj gentrificirano, se pravi, da se pretežno bivalni mestni predeli z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo spreminjajo v predele s turistično in storitveno dejavnostjo.
»Berlin nima nekega središča, temveč je policentrično mesto, pri čemer se vsak del izjemno hitro spreminja. Gentrifikacija se v Berlinu odvija zelo hitro. Najemnine so sedaj zelo visoke in mladi, ki se priseljujejo, iščejo stanovanja na obrobjih mesta.«
Za občutek sogovornik navede podatek, da najemnina za 50 kvadratnih metrov popolnoma neopremljenega stanovanja »z linolejem po tleh in slabimi okni, kar potem opremiš, kakor zmoreš in znaš, znaša okoli 1800 evrov«, medtem ko je najemnina za 100 kvadratnih metrov v središču Neuköllna – živahnega okrožja, polnega kontrastov in večkulturnega vzdušja – okoli 2500 evrov. Se pa, kot še pripoveduje arhitekt, dogaja, da nekateri najemajo stanovanja in jih nato še dražje oddajajo naprej ter od tega živijo.
V sodobnem mestu si lahko drugačen
Zaradi visokih najemnin je v Berlinu povsem običajno, da različne generacije, tudi starejši, živijo s sostanovalci. »Ljudje ne živijo sami, ker si tega večinoma ne morejo privoščiti. Za Berlin še vedno velja slogan 'Seksi, a reven', katerega avtor je nekdanji župan Klaus Wowereit.«
Službe je v kreativni industriji težko dobiti. In kaj je v mestu tako seksi? »Zelo veliko mladih se priseljuje, ker želijo delati na umetniških področjih. V tem kontekstu se v mestu veliko dogaja, tako v manjšem merilu in na ljubiteljski ravni kot tudi znotraj galerijskega sistema in umetniškega trga.«
Lepota Berlina, kot še nadaljuje Boštjan Bugarič, je v njegovi odprtosti, raznolikosti in vključujočnosti. »Imaš možnost anonimnosti in nihče te ne obsoja, če si tak, kakršen si. Vlada neizmerna svoboda in ne občutiš mizoginije, homofobije in ksenofobije, zaradi česar se v mestu dobro počutiš. Na policiji imajo denimo za preprečevanje homofobne obravnave tudi izobraževanja,« je vzdušje mesta in primere dobre družbene prakse v njem predstavil Bugarič.
Dodal je, da vse to Berlinu daje mestni značaj. »Ljubljana zame ni mesto. Tako kot je v srednjem veku obzidje mesta varovalo pred zunanjimi nevarnostmi, ti mora sodobno mesto zagotavljati varnost, da si v njem lahko drugačen, česar v Sloveniji ni v nobenem mestu,« je prepričan sogovornik. Ko je še govoril o socialni berlinski sliki, je omenil tudi sloj bogatašev, ki se v mestu očitno ne kažejo. Svojega ekonomskega statusa ne reprezentirajo navzven, »prek fensi stanovanj in fensi oblek, njihov oblačilni slog na ta način ni prepoznaven«.
Mesto prihodov in odhodov
Življenje v mestu, ki privablja ljudi z vsega sveta, precej opredeljujejo tudi prihodi in odhodi prebivalcev. V mestu, ki je po arhitektovih besedah tako prehodno (nekdo se priseli za eno leto, drugi še za krajši ali pa za nekoliko daljši, a vseeno omejen čas), se večinoma z novimi ljudmi ne družiš in nanje ne navezuješ.
Okoljska in socialna politika
V liberalnem Berlinu se veliko dogaja tudi na socialnem področju. »Socialni projekti so vedno prisotni. Sodelujem pri iniciativi Haus der Statistik, kjer bodo po prenovi v veliki hiši na Alexanderplatzu socialna stanovanja in umetnostni prostori,« je razložil Bugarič. Ta urbani projekt je nastal v sodelovanju med občino in prebivalci, pri čemer se je lokalna oblast odzvala na pobude in potrebe v mestu, na katere so opozorili posamezniki in organizacije.
Javni promet v mestu dobro deluje in avtomobila ne potrebuješ. V duhu okoljske ozaveščenosti se vožnja s kolesom zelo promovira in podpira jo tudi ustrezna infrastruktura.
»Ogromno ljudi se vozi s kolesi in naredili so veliko kolesarskih stez, ki so pred avtomobili zaščitene z visokimi količki.« Pod okriljem smernic zelene politike je tudi v mestnih parkih mogoče opaziti veliko strukturnih sprememb. »Zasajajo zelenje in drevesa – v Berlinu imajo vsa drevesa svojo oznako in so popisana.« Skladno s trajnostnimi načeli, pa tudi obratom v retro, so zelo popularni tudi bolšji trgi in trgovine z oblačili iz druge roke.
V večkulturnem velemestu za velik del služb, recimo v gostinstvu, nemški jezik niti ni pogoj in je angleščina dovolj. In kosilo v Berlinu si je v restavracijah ulične hrane mogoče privoščiti že za pet evrov. Brunchi, ki jih strežejo do zgodnjega popoldneva, so še ena precej popularna berlinska stvar.
