»Način življenja je mediteranski. Ljudje so zelo sproščeni in nikamor se jim ne mudi. Izhajajo iz tega, da se bo vse uredilo. Poleg tega so Maltežani tudi zelo prijazni in odprti ljudje,« o svojih izkušnjah z otoške države v Sredozemskem morju, kjer živi že štiri leta, pripoveduje Iza Lucija Štupica.
Najprej je tam študirala psihologijo, po diplomi pa je dobila službo na področju marketinga v spletnem igralništvu. »To je na Malti zelo razvito in v njem zaposlujejo veliko mladih ljudi, tako da hitro dobiš službo, čeprav nimaš izkušenj. Prednost je, če tekoče govoriš angleško in si državljan članice Evropske unije, medtem ko izobrazba nima kakšne posebne vloge. Poleg tega tam delujejo tudi številna mednarodna podjetja, ki zaposlujejo veliko tujcev,« o možnosti zaposlitve pravi Slovenka, ki je odraščala na Vrhniki. Pri tem omeni še drugo, manj prijetno plat te sredozemske države – to je zamudna birokracija, ki marsikomu povzroča preglavice. »Nad dolgotrajnimi birokratskimi postopki se pritožujemo že v Sloveniji, a na Malti traja še veliko dlje. Poleg tega sistem večinoma ni digitaliziran, kar pomeni, da moraš papirje urejati na različnih koncih. Je pa zato do uporabnika prijazno. Če zamudiš rok za oddajo, ne komplicirajo in lahko urediš pozneje.«
Dnevi brez elektrike
Čeprav je življenje na Malti lepo, se sogovornica v oddaljeni prihodnosti ne vidi na tem otoku. Čez nekaj let bo odšla v hladnejše kraje. Po njenih besedah je na Malti poleti, sploh ko udari vročinski val, sredi asfalta in ob pomanjkanju zelenja nevzdržno. »Vse skupaj je še težje, ko v obdobju, ko se vsi hladijo s klimo, za kakšen dan zmanjka elektrike.« Tako opevano otoško podnebje z veliko sončnimi dnevi vse leto je prednost le v hladnejših mesecih. »Lani smo se kopali še v novembru, prav tako je tu prijetno spomladi,« razloži sogovornica.
Del poletja so tudi številni pikniki na plaži. »Domačini so vse dneve na plaži. Tam si postavijo šotore ter prinesejo mize in stole, ob večerih pa tako ob morju skupaj jedo in se družijo,« o lokalni navadi pripoveduje sogovornica.
Okoljska ozaveščenost ni tako močna
Zelo opazen del malteške tradicije so ognjemeti, ki jih na otoku pripravljajo vse leto. »Ob praznovanju goda zavetnika posameznih vasi prav tekmujejo, katera bo imela večji ognjemet. Velikokrat jih prižgejo tudi sredi dneva in tako se jih sploh ne vidi, le pokajo. Morala sem se navaditi na to, da se nisem vsakič ustrašila,« pravi Štupičeva in doda, da imajo spomladi mednarodni festival ognjemeta. Na dogodku lahko vidiš »različne formacije, kot je bil pred leti denimo obraz Yode v zraku«. A kot poudari Slovenka, na Malti ob vsem navdušenju nad ognjemeti ni prave ozaveščenosti o njihovih negativnih vplivih na okolje, ljudi in živali. »Okoljska ozaveščenost na otoku tudi sicer ni prav močna, čeprav v tem sektorju zaposlujejo čedalje več ljudi in se počasi premika. Vendar še vedno ne spodbujajo oziroma preverjajo ustreznega ločevanja smeti. Zelo malo je tudi trgovin z rabljenimi oblačili, vse so tudi zelo drage in slabe kakovosti. A z našo generacijo se to spreminja.« Tako se nekatere kavarne na Malti tudi že oglašujejo kot trajnostne, kar pomeni, da imajo kavo iz pravične trgovine, lončke za kavo za na pot iz recikliranega materiala, sveži sadni sokovi pa so iz lokalnega sadja.
»Pred približno letom dni so uvedli recikliranje plastenk in druge embalaže. Sistem deluje tako, da ob nakupu plačaš deset centov kavcije. Ko embalažo prineseš v zbirni center, ti znesek vrnejo,« nov zeleni malteški ukrep omeni Slovenka.
Kolesarjev skoraj ni
Na otoku prav tako ne prevladuje trajnostni promet. »Zelo veliko je avtomobilov. Avtobusi niso zanesljivi, pot z njim je tudi na kratkih razdaljah lahko dolga, čeprav so za dijake in študente zastonj. Če si časovno vezan, uporaba javnega prometa ni dobra izbira, zato je bolje iti peš, z avtom, Uberjem ali Boltom. Pri čemer ne moreš predvideti prometne konice, saj se lahko zgodi, da je gneča na cesti tudi zvečer.« Prav tako za Maltežane velja, da vozijo precej »nepredvidljivo in agresivno. Cestna pravila so bolj namig, kot pa da bi jih zares upoštevali. Promet je na steroidih. Imajo tudi navado, da v enosmerno ulico zapeljejo vzvratno – če jih ustavi policija, tako vztrajajo, da so bili pravilno obrnjeni.« Domačini se zelo radi vozijo z avtomobili, tako imajo nekakšen »vikend avto, vintage primerek, s katerim gredo na panoramske vožnje«.
Zaradi nevarnosti na cesti in pomanjkanja infrastrukture na otoku ni veliko kolesarjev. Zelo malo je tudi pešpoti, zato te »spletni zemljevid vodi kar po prometni poti. Ko sem se preselila tja, so vsi imeli električne skiroje podjetja Bolt. A ker številni niso upoštevali pravil in so z njimi drveli po regionalni cesti, marsikateri skiro pa je končal tudi v morju, so prepovedali uporabo teh Boltovih prevoznih sredstev.«
Potapljaški turizem
Na Malti, ki je pogost turistični cilj, je zelo priljubljeno tudi potapljanje, saj si je na morskem dnu mogoče ogledati različne vojaške ostaline. »Ena od čarobnosti te otoške države je morje, ki jo obkroža, in veliko ljudi se pride sem potapljat. Veliko lepih točk je za to. Sama sem se potapljala okoli Valette, kjer je potopljena ladja iz druge svetovne vojne, naseljena s koralami.« A ta v malteškem morju ni edina vojaška ostalina iz druge svetovne vojne, saj je eno od potopljenih vojaških plovil, imenovano HMS Maori, povezano tudi z britansko operacijo, ki je leta 1942 na otok pripeljala zaloge. Edina ladja, ki je dosegla kopno, je »poleg hrane prinesla tudi upanje«.
Fitnes za osemnajstletnike zastonj
Na Malti, ki je bila britanska kolonija do leta 1964, je ta zgodovina po besedah sogovornice sledi pustila tudi v otoški kulinariki, kjer je veliko ocvrte hrane. »Prav tako ne jedo veliko zelenjave in sadja, glavne sestavine obrokov so meso, testenine in krompir. Pravijo, da so tako jedle tudi starejše generacije. Pri čemer pa se na Malti zdaj spoprijemajo z velikim deležem mladih s čezmerno težo. Zato imajo 18-letniki za pol leta zastonj fitnes, vendar gre pri tem za zdravljenje simptoma, in ne vzroka težave,« poudarja Iza Lucija Štupica.
