Kmetija se ne razprostira na hektarih in hektarih obdelovalnih površin, ne obsega ne travnikov ne gozdov, ne živine, ne drobnice. Toda sredi Borovnice pri Ljubljani v majhni zaprti hali, kjer je bila nekdaj pravzaprav livarna, sta Saša Kržič in Boštjan Šebenik našla pravšnji prostor za vznik svojega posla – majhnih, drobnih in krhkih rastlinic, ki jih poznamo kot mikrozelenje.
Bilo je pred dobrimi desetimi leti, ko je v Saši in Boštjanu povsem dozorela ideja, da želita na samostojno podjetniško pot in svobodo, svobodo v smislu življenja na svoj način in ne še ene pisarne. Poigravala sta se z različnimi idejami, kaj bi počela, med njimi je bila tudi obnova starega pohištva, toda ko sta naredila prvo samostojno previjalno mizo, s končnim izdelkom nista bila zadovoljna. Toda potem sta po naključju naletela na blog dveh Slovencev, ki sta živela v Novi Zelandiji. Med njunimi zgodbami o tamkajšnjem življenju pa je ena pritegnila njuno pozornost, to je bila vzgajanje mikrozelenja. V hipu sta spoznala, da je to tisto pravo in da se v drobnih rastlinicah skriva velik potencial.
»Izmed mnogih idej, ki sva jih imela, je bila ta edina, za katero sva res začutila, da je to to,« je dejala Saša.
Iskanje prave besede
Takrat namreč o mikrozelenju v Sloveniji ni bilo govora, še termin zanj ni obstajal. Ponekod se je za majhne rastlinice, ki so pravzaprav v fazi med kalčkom in odraslo rastlino, uporabljalo ime mikrozelenjava, še pogosteje pa kar angleški izraz micro greens. Toda Saša si je rekla, zakaj bi uporabljali angleški izraz, potrebujemo svojo besedo.
»Želela sva, da se ta beseda uveljavi, kajti v Sloveniji se do takrat ni uporabljal enoten izraz za mikrozelenje. Danes je mikrozelenje tudi v nazivu našega podjetja in pravzaprav si ves ta čas prizadevamo, da ljudje ne le spoznajo mikrozelenje, ampak to besedo tudi ponotranjijo,« je dejala Saša.
Preden je njuno življenje začelo krojiti mikrozelenje, sta imela oba varni službi, Saša je bila pomočnica direktorice v farmacevtskem podjetju, Boštjan je delal v tiskarni. Izkušenj z delom na zemlji nista imela nikakršnih. Saša se danes le nasmeje ob tem: vse je bilo pionirstvo na tem področju. Že samo mikrozelenje kot tako, nato učenje, raziskovanje, preizkušanje in gojenje. Ko sta vzgojila prvi pladenjček in je uspelo, sta se odločila za resno pridelavo.
Čaranje in kakovost
Staro livarno sta preuredila v prostor, ki je primeren za gojitev mikrozelenja. Začela sta s tremi vrstami, to so bile grah, sončnica in redkvica, ki so se izkazale enostavne za vzgojo in tudi uporabo. »Dodajaš jih lahko številnim jedem, dobrega okusa so in še obliko dolgo ohranijo,« je pripomnila Saša.
Potem se je začelo trdo delo. »Seveda nisva vedela, kaj vse je pred nama. Verjetno se ne bi nihče lotil posla, če bi to vedel. Čarala sva, dan za dnem, sproti reševala probleme in improvizirala,« je ponazorila začetke, ko sta se soočala s finančnimi izzivi, administracijo, in tudi pomanjkanjem izkušenj. Toda z leti sta zgradila trdne odnose s partnerji in kupci, ki jim danes zaupajo prav zaradi kakovosti izdelkov, odzivnosti in osebnega pristopa. Zato se stranke tudi vračajo.
Mikrozelenje Šebenik namreč slovi po vrhunski kakovosti. Saša in Boštjan ga gojita v zaprtem, kontroliranem prostoru, kar omogoča proizvodnjo vse dni v letu, na ekološki zemlji, brez dodanih hranil in tudi z ekološkimi semeni. Mikrozelenje so namreč do deset centimetrov velike rastlinice, ki se režejo nad zemljo. V času, ko že razvijejo prve prave liste, pa eksplodirajo z okusom in močjo. Toda mikrozelenja ne smemo zamenjavati s kalčki, ti namreč rastejo v vodi in ne v zemlji ali v substratu, uživamo jih skupaj s koreninico, medtem ko mikrozelenja ne, kalčki prav tako še nimajo listov, ampak samo kalček. Medtem ko so kalčki dojenčki, so mikrozelenje že najstniki v svoji polni moči. Zato niso le dekoracija in ne izboljšajo le videza jedi, temveč prinašajo močne okuse in visoko hranilno vrednost, v povprečju pa imajo kar štirikrat do šestkrat več hranil kot odrasle rastline.
Vstop v vrhunske restavracije
Kot se danes spominja Saša, je bilo najbolj naporno na vsej poti priti prav na trg. »Najti ljudi, ki bi poskusili nekaj tako majhnega in novega, jih navaditi, da redno naročajo redno, in hkrati ostati na nogah. Doseči kritično maso je bilo ključno. Zadaj je namreč ogromno fiksnih stroškov, zato moraš vedno imeti neko maso odjema. Obenem pa sedaj vedno bolj delamo tudi na razpršeni ponudbi.«
Preskok se je zgodil, ko sta začela sodelovati z vrhunskimi restavracijami. Stalni tedenski odjem se je izkazal za ključen korak k stabilnosti in rasti. Njune rastline danes krasijo krožnike v več kot 120 gostinskih lokalih v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Primorskem, prav tako so se lahko oči gledalcev spočile na njih v oddaji Masterchef. Saj bi se širili tudi v druge dele Slovenije priznava Saša, a bi za kaj takega potrebovali dodatne sile za dostavo. Zdaj namreč vso dostavo opravijo sami, saj je mikrozeleneje zelo občutljivo. To je tudi razlog, da svežih rastlin ni mogoče naročiti prek spleta, temveč jih ekipa Mikrozelenja Šebenik dostavi osebno.
Mikrozelenje Šebenik pa ni le največji pridelovalec in ponudnik mikrozelenja pri nas, do sedaj so vzgojili že kakih 50 različnih rastlinic, svojo ponudbo stalno širijo in dopolnjujejo. Poleg svežih rastlinic je mogoče v njihovi spletni trgovini dobiti prav vse pripomočke za domačo vzgojo mikrozelenja kot tudi semena, specializirane pokrove in pripomočke za fermentacijo, trajnostna promocijska darila, kot so na primer koko lončki, eden najnovejših segmentov pa je jedilno cvetje, tako sveže kot suho cvetje. Suho cvetje prodajajo pod blagovno znamko Bloomy in ga izvažajo tudi v tujino.
Ekipa petih
Ekipa šteje danes pet ljudi, prav vsi so iz Borovnice, izzivi pa jih čakajo tudi za naprej. Saša in Boštjan gledata v prihodnost in si želita rasti, večjih kapacitet, lastnih prostorov in tudi širitve spletne ponudbe, predvsem rasti znamke Bloomy.
»Vseskozi si zamišljam še nekaj večjega, kajti imeti moraš cilj, potem se tudi stvari odvijajo v tej smeri,« je prepričana Saša.
Odkar sta z Boštjanom začela gojiti mikrozelenje, se je pojavilo kar nekaj novih proizvajalcev, toda kot mirno odvrne Saša, kakovost, dobri odnosi in odzivnost so bili ključni za uspeh, predvsem pa vztrajnost. »Tudi ko te kdo zavrne ali ti reče, da je to le plevel, ti ne sme pasti motivacija. Takrat moraš samo naprej in naprej. Kajti to, kar delava, ni visoko profitabilen posel, je pa to, kar midva sva. Verjamem, da se to čuti,« je še povedala Saša Kržič.
