Čeprav je oktobra večina grozdja že pobrano, vinogradniki še zdaleč niso ostali brez dela. Ta mesec za pridelovalce vin pomeni zaključek vinogradniškega leta, hkrati pa začetek procesa nastajanja vina in nadaljnjih vinogradniških opravil. Oktober je tudi pomemben za pozne sorte grozdja in za pridelavo kakovostnih vin. Prihaja tudi čas festivalov in praznovanj povezanih z vinom in vinogradništvom, ki vključujejo lokalno kulinariko, glasbo in kulturne prireditve.
Na svetu ni pijače, ki bi jo bolj opevali kot vino. Da imamo tudi Slovenci poseben odnos do »pijače bogov«, govori tudi to, da sta trta in vino omenjena celo v državni himni. Slovenija ima tri vinorodne dežele, ki se med seboj razlikujejo po rastišču, kar vključuje tla, podnebje in vpliv človeškega dela. V preteklosti so se pri nas uporabljala tako imenovana stara imena za mesece, ki so povezana z vremenom, dogajanjih na poljih, travnikih, sadovnjakih, gozdovih, vinogradih… Večina starih imen za oktober je bila pri nas povezana z vinom, saj so navadno prav v tem mesecu potekale trgatve in druga opravila v procesu pridobivanja vina. Za oktober so se nekoč uporabljala imena vinec, vinščec, moštnik, vinotok. Beseda vinotok pomeni dobesedno »tok vina«, saj je oktober mesec, ko se po trgatvi mošt začne spreminjati v vino in ga vinogradniki pretakajo v sode.
Kjer je vino …
Tako kot večina drugih kmetijskih panog, je tudi vinogradništvo odvisno od vremena. O tem govori star pregovor: »Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti.« Pred desetletji so v vinogradih delali vse ročno – grozdje so obirali trgači, pogosto družinski člani, prijatelji in sosedje, ponekod pa tudi sezonski delavci. Grozdje se je nabiralo v lesene gajbice ali košare, gospodar pa je od trgačev zahteval, da vsak grozd ali jagodo, ki pade na tla poberejo.
Nosilci so brente na hrbtu nosili do soda ali voza, nato pa so grozdje iz vinogradov prevažali s konjskimi vpregami, volovskimi vozovi ali traktorji. Včasih so bile kleti večinoma pod hišami ali ob vinogradih, hladne, vlažne, pogosto iz kamna ali opeke. Takoj po trgatvi so grozdje stiskali v preši, da ni zavrelo. Stiskalnice so bile mehanske, včasih kar skupinske – vaške. Čeprav so se začeli uporabljati tudi mehanski mlini, je bil v preteklosti ponekod še vedno razširjen običaj stiskanja grozdja z nogami.
Delo v kleti odločilno vpliva na kakovost, okus in aromo vina. Pred desetletji je bilo kletarjenje pretežno tradicionalno, v glavnem z znanjem, ki se je prenašalo iz roda v rod, ter z veliko ročnega dela in vinogradnikovega občutka za vino. Ko še ni bilo sodobnih analiz, so se pridelovalci vin zanašali na izkušnje in občutek. Temperaturo so spremljali z roko, kakovost vina pa z vonjem in okusom. Po vrenju je sledilo pretakanje vina in skrb za čistočo sodov, ki so jih žveplali ročno.
Skromna tehnologija
Tehnologija je bila skromna, oprema je bila preprosta: leseni sodi iz hrasta ali akacije, vedra, črpalke na ročni pogon, ročni mešalniki … Tako kot dandanes je bila trgatev tudi v preteklosti vrhunec vinogradniškega leta. Ni bila samo delo, ampak tudi praznovanje – šlo je za »dogodek leta«. Ob trgatvah in času vinotoka so kleti in zidanice že od nekdaj polne veselja in prijetnega druženja. In ker star ljudski rek pravi, da kjer je vino, je tudi krača, tam hitro najdeš pomagača, ob praznovanju letnega truda vinogradnikov nikoli ni manjkalo dobre hrane, vina, glasbe, smeha, petja…
Legenda pravi, da sta rimska in grška bogova vina Bakhus in Dioniz vino prinesla ljudem in ju zato štejejo za njegova božanska utelešenja. Zato ne preseneča, da so nam pred desetletji na Podoknici Nedeljskega v naši vinorodni deželi Jeruzalem, ki slovi po svoji bogati tradiciji pridelave vina in očarljivih vinogradih, šaljivci s smehom na ustih pojasnili, da sta pri njih od alkoholnih pijač glavna pivo in žganje. Zakaj ne vino? »Ker v Jeruzalemu, ki ga imenujejo tudi nebeški kraj, vino ni pijača, ampak je religija!«
Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
