Dubravko Kalin, domačini jo poznajo tudi kot Duško, smo na kavo povabili v gostišče tik ob Savi v njenih rodnih Radečah, od koder se je na splavarsko rajžo med pogovorom podal splav, poln obiskovalcev. Tudi naša sogovornica je odraščala ob Savi, ki pa je bila nekoč še polna divjih brzic.

»Ob sušnih obdobjih se je dalo reko celo prečiti, a je tudi pogosto poplavljala. Odkar je regulirana, so tudi Radeče varne pred poplavami, kar je gotovo velik plus,« pravi sogovornica, ki se je v mladosti ob Savi pogosto sprehajala. »To so bili časi, ko so nas, sprehajalce, še malo čudno gledali. A sama sem vedno, kadar sem potrebovala mir in samoto, izbrala sprehod ob Savi, ta je bila kar podaljšek domače dnevne sobe,« razlaga Dubravka Kalin, danes generalna direktorica direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo.

Radeče je zapustila, ko se je vpisala na ljubljansko filozofsko fakulteto. Izbrala je študij zgodovine in bibliotekarstva, kar ji je dalo širino, ki ji je v življenju prišla še kako prav. »Že prvo leto sem opravila izpit za turističnega vodnika in kmalu začela voditi izlete po večjem delu Evrope, severni Afriki, Turčiji, Indiji, tudi Ameriki. Najdlje, tri leta, sem se v poletnem obdobju zadržala na grškem otoku Krf, kjer sem bila predstavnica več turističnih agencij. Takrat sem se pri njih kar precej udomačila in usvojila njihovo miselnost,« nam zaupa Radečanka, ki si je želela študirati hotelirstvo v Italiji, a je bilo to povezano s toliko ovirami, da je to misel kmalu opustila. Kljub temu se je znašla in ostala zvesta turizmu, danes pa nad to panogo bedi z najvišjega pristojnega položaja v državi. Izkušnje, ki jih je pridobila na potepanjih po vsem svetu, ji pri tem pridejo še kako prav.

Začela v Radečah

Verjetno bi potovala še več, če ji njena teta, doma iz Šempetra pri Novi Gorici, ne bi takoj po končanem študiju našla počitniškega dela v hotelu Planika v Ajdovščini, v katerem so se zbirali lokalni fantje. Med njimi je Dubravka Kalin našla tudi svojega bodočega moža, s katerim sta se leta 2005 razveselila rojstva dvojčic Ize in Zoje. »To je moje življenje postavilo na glavo. Rada se pošalim, da nisem imela časa za dve porodniški, zato sem vse opravila le enkrat,« pove v smehu. Prvo redno zaposlitev sta ji v svoji poslovalnici ponudila lastnika turistične agencije Sajko iz Slovenske Bistrice, kamor se je iz Radeč vozila leto dni, zatem pa je prevzela vodenje njihove enote v Ljubljani.

»Leta 2011 sem se vrnila v Radeče, saj so v tukajšnjem kulturno-rekreacijsko-turističnem centru iskali novo moč. Takrat sem se začela vključevati v razvoj turizma v Radečah in dogajanje na ravni regije Posavje. Odlično sodelovanje smo vzpostavili s posavsko regionalno razvojno agencijo, zavodi in ponudniki, ko so bila na voljo še evropska sredstva, smo ustvarili tudi nekaj uspešnih, skupnih regijskih zgodb, na katere sem še danes ponosna,« pravi Dubravka Kalin, ki se je, kot pravi, takrat naučila povezovati med seboj tudi ponudnike in druge ljudi, ki na prvi pogled niso bili kompatibilni. »V turizmu nihče ne more delati sam. Če nismo povezani, se to hitro opazi navzven, to občuti tudi gost. Za gosta oziroma turista meje niso pomembne, njemu je vseeno, v kateri občini ali regiji je, dokler so zadovoljene njegove potrebe in pričakovanja. Zato se tudi sama nisem ozirala na meje in smo sinergije našli ne le v Posavju, temveč tudi v Rimskih Termah in Thermani Laško,« pojasnjuje. Kot zgodovinarka v turizem na mehak način vključuje tudi dediščino in tradicijo. »V Posavju, denimo, nimajo velikih spomenikov, imajo pa gradove, vrhunske vinarje, predvsem peničarje, in izvrstno gastronomijo, s katero razvajajo goste.«

Slovenski turizem v dobri kondiciji

Omeni, da je turizem panoga, o kateri vsi vedo vse. Tako vsaj menijo številni. »A to je izjemno kompleksen sektor, ki posega na zelo različna področja. To občutim posebno zdaj, ko delam na ministrstvu. Sama v nekem okolju hitro prepoznam potenciale, pa tudi napake, ki se dogajajo vsem. Žal se ponekod še vedno spopadajo s celo vrsto težav, tudi slabo infrastrukturo. Žal čudežne palice, s katero bi vse rešili takoj, ni. Sem pa vesela, da tudi v posameznih lokalnih skupnostih turizem po vseh krizah, ki smo jih doživeli, visoko kotira. Tu imam seveda v mislih pandemijo, ukrajinsko vojno, lanske poplave, inflacijo in druga vojna žarišča po svetu. Turizem je namreč panoga, ki vse to najhitreje občuti. Tudi zato, ker je to prostočasna dejavnost in tej se gost, če je kriza, najprej odpove,« opisuje Kalinova.

Po drugi strani imamo srečo, da se Slovenija uvršča med sedem najvarnejših držav, zato k nam prihajajo gostje z vsega sveta. A je pandemija kljub vsemu pustila posledice. »Denimo to, da nekateri raje izbirajo za počitnice manj obljudene kraje in predvsem čisto naravo. To pa je razlog, da smo med redkimi državami, ki so lani že imele več gostov v primerjavi z drugimi. Problem, s katerim se srečujemo povsod po Evropi, je demografija, zaradi katere je bazen, iz katerega črpamo vrhunske kadre, vse bolj prazen,« izpostavi trenutno veliko težavo generalna direktorica direktorata za turizem. Zaveda se, da danes mladi, kar velja zlasti za generacijo Z, pričakujejo drugačne razmere za delo, prosti čas je zanje neprecenljiv. »Turizem pa je panoga, v kateri se največ dogaja ob koncih tedna in večerih, zato je usklajevanje urnikov za delodajalce, ki morajo imeti ustrezno velike ekipe, vse večji izziv,« pravi mama dvojčic, ki prav tako spadata v generacijo Z. Obe sta glasbenici in uspešni strelki, ki ju trenira njun oče, nekdanji strelski reprezentant. Iza igra violino, Zoja violo, obe bosta od jeseni študentki medicine. Športu in glasbi je bila v mladosti zapisana tudi Dubravka Kalin. Trenirala je rokomet, v nižji glasbeni šoli igrala kitaro in klavir, pela je tudi v pevskem zboru. Glasba in šport, pravi, od vsakega človeka terjata disciplino, potrpežljivost in vztrajnost, zato je to dobra popotnica za življenje.

Tujci si želijo tradicionalnih jedi

Ko jo pobaramo, kakšno ekipo ima na direktoratu, brez zadržkov izstreli: »Izjemno, z ogromno izkušnjami in znanja, kar je zelo pomembno glede na to, koliko imamo izzivov. Trenutno se veliko ukvarjamo z različnimi razpisi, pa tudi zakonodajo. Prenovo bo namreč doživel zakon o gostinstvu ter spodbujanju turizma, ta čas je odprtih tudi več kot sto gradbišč, veliko se vlaga tako v infrastrukturo kot hotelirstvo. Ekipa se je pripravljena ves čas učiti in sprejemati nove izzive, ki so ta hip res veliki.«

Slovenija ostaja dolgoročno bolj naklonjena butičnemu turizmu, na to, da še nismo preobremenjeni, kažejo tudi številke. A nismo zgolj turistična, temveč za številne tudi gurmanska destinacija. O tem priča tudi Michelinovih vodnik, v katerega se je letos uvrstilo kar 63 restavracij, kar kaže na stalen napredek živahne gastronomske scene. »Tudi sama sem velika gurmanka. Rada jem, rada preizkusim tudi kaj novega, nisem pa nagnjena k hudim eksperimentom. Me pa vedno znova navdušujejo naši chefi in chefinje s podobami tradicionalnih jedi iz lokalnih sestavin, denimo goveje juhe ali 'esih flajš', pri čemer okus ostane pristen,« je navdušena Kalinova. Na ministrstvu podpirajo tudi projekt Gostilna Slovenija, ki spodbuja oživljanje pristnih slovenskih gostiln. »Ko tujci prihajajo k nam, si želijo jesti tradicionalne jedi. Vsaka resna destinacija tako potrebuje tudi 'fine dining', kar so naši gostinci že dosegli. Pri tem je pomembno, da se ne izgubimo preveč, temveč ostanemo zvesti tradiciji,« sklene pogovor Dubravka Kalin.