Pred dobrim mesecem je neurje s točo velikanko zajelo velik del območja občine Gornji Petrovci na Goričkem v Prekmurju ter med drugim močno poškodovalo strehe stanovanjskih in gospodarskih objektov. Najhuje je bilo v vaseh Adrijanci, Gornji Petrovci, Lucova, Peskovci, Šulinci in Ženavlje. Ker Iskrica že skoraj štirideset let pomaga družinam v stiski, v katerih so mladoletni otroci, smo se tokrat odločili za pomoč prebivalcem Goričkega, na katere so politiki iz Ljubljane povsem pozabili.
Medtem ko ne predsednika vlade ne ministrov ves ta čas ni bilo k njim, da bi se prepričali, kolikšno škodo so utrpeli, je Iskrica obiskala tri mlade družine. Z denarjem, ki ga vsak mesec na naš dobrodelni račun marljivo nakazujete vi, cenjeni bralke in bralci Nedeljca, jim bomo pomagali pri nakupu strešnikov. Družini Fartek - Abraham iz Adrijancev, ki smo jo v rubriki Iskrica že predstavili, smo tudi že pomagali, tokrat se bomo osredotočili na družino Belec, ki živi v vasici Lucova z nekaj več kot sto prebivalci, od tega jih je zgolj dobrih pet odstotkov mlajših od štirinajst let. Med njimi je tudi deček T., ki je teden dni pred uničujočim neurjem pod domačo lipo, v senci katere družina Belec poleti rada poseda, upihnil tretjo rojstnodnevno svečko.
Za darilo je T. dobil trampolin, ki jim ga je pred ujmo uspelo odnesti v garažo, vse drugo, kar je ostalo na prostem, pa je »štirikiklata« (štirioglata, op. p.). toča velikanka dodobra prerešetala. Poškodovala je dečkove igrače, prav tako avto, parkiran pred hišo. Uničila je streho tako na hiši kot tudi na štirih gospodarskih poslopjih ob njej, poškodovana so vhodna vrata, rolete, okna na hlevu … Vse je treba zamenjati, a ker je treba dolgo čakati tako na izvajalce kot na material, obnova poteka počasi. Družina Belec je zato za delo poprijela sama, izdatno jim pomagajo tudi sorodniki in prijatelji. Med našim prihodom so marljivo delali na strehi hiše, na kateri morajo zaradi menjave strešnikov na novo narediti tudi strešno ogrodje.
Pri Belčevih živijo tri generacije: zakonca Darinka in Franc, hčeri Mateja in Maja ter Matejin sinček T. Njegov oči Tomaž in drugi bodoči zet Janko sta pri njih v glavnem ob koncih tedna, med tednom pa sta več doma pri svojih starših. Mateja s T. obiskuje razvojno ambulanto, v kateri obravnavajo otroke z rizičnimi motnjami v razvoju.
Prekmurci pozabljeni, ker so predaleč?
V nasprotju z mnogimi drugimi je imela družina Belec premoženje zavarovano pred točo, toda izkušnje kažejo, da zavarovalnica povrne le približno tretjino dejanske škode, ki je tudi pri njih velikanska, a jim je pomoč vseeno neprijetno sprejeti. Na to je opozorila tudi srčna gospa Simona Prosič Filip, evangeličanska duhovnica v Gornjih Slavečih, ki nam je pomagala pri iskanju v ujmi prizadetih družin, v katerih so mladoletni otroci. »Neurje s točo je bilo za tukajšnje prebivalce velik šok. Prekmurci imamo občutek, da smo malce odrinjeni in pozabljeni. Morda zato, ker smo predaleč in ker smo tudi preveč skromni. Vedno se skušamo znajti sami, si pomagati med seboj. Če bi po ujmi sem prišel predsednik vlade ali kdo od ministrov, bi to ljudi še bolj motiviralo in jim dalo več upanja,« nam je dejala duhovnica.
»Moja starša živita v Boreči. Strehe so tam, hvala bogu, povečini ostale cele, je pa zato toča popolnoma uničila poljščine. Oba sta v pokoju, cele dneve delata na polju. To je njun hobi. Vesela in srečna sta, če lahko to, kar pridelata, komu podarita in ga s tem razveselita. Ko sta ostala brez vsega, sta doživela hud šok. Mama več dni ni mogla sploh vstati iz postelje, zato si ne znam predstavljati, kaj šele so doživljali tisti, ki so ostali brez streh. Veliko naših ljudi sicer dela v Avstriji, toda tam so delavci, kar pomeni, da na mesec zaslužijo od 1200 do 1300 evrov, zato težko kaj privarčujejo. Najhuje pa je, da mnogi objektov nimajo zavarovanih,« je izpostavila Simona Prosič-Filip.
Med njimi je tudi Darinkin brat Štefan, ki z minimalno plačo živi sam v Adrijancih. »Vse je imel uničeno in nič zavarovano. Ker so mu podarili rabljeno strešno kritino, smo najprej pomagali reševati njega, šele potem smo se lotili obnove doma tako na hiši kot na hlevu. Imamo nekaj prašičev, zato ga ne moremo pustiti odkritega, saj je zamakalo,« je pojasnila Darinka.
Belčevi so nekoč redili krave molznice in kasneje bike, danes pa imajo, kot rečeno, le nekaj prašičev in tudi šest hektarjev obdelovalnih površin. Na eni njivi je toča pšenico popolnoma uničila, na drugi je ostala, a bo zaradi suše slabše kakovosti, poleg tega jim na poljih izdatno škodo povzroča še jelenjad. Nekatere druge rastline so si po toči opomogle, ponekod pa so jih posadili na novo, potem ko so jim vrtnarije velikodušno podarile sadike, za kar so jim zelo hvaležni.
Za kmetijo Belčevih skrbi gospodar Franc, medtem ko so žena in obe hčeri v službi. Mateja je prodajalka v trgovini v Murski Soboti, sestra dela v gostinstvu, Darinka je kuharska pomočnica v hotelu. Vse prejemajo minimalno plačo. »Tisti, ki imamo službo, imamo za sproti, da se nekako prebijemo iz meseca v mesec, zelo težko pa kaj privarčujemo. Še večji problem so starejši ljudje, ki živijo sami,« je izpostavila gospa Darinka, ki se je sicer izučila za šiviljo. Vrsto let je delala v domačem tekstilnem podjetju v Gornjih Petrovcih, edinem večjem zaposlovalcu v tej že vrsto let najbolj zadolženi slovenski občini.
Bi cerkveni zvonovi odgnali točo?
Dodajmo, da so tekstilno podjetje v Gornjih Petrovcih, kjer je bil vrsto let obrat murskosoboške Mure in v katerem je v najboljših časih obleke v dveh izmenah šivalo tudi po 180 ljudi, po večletni agoniji januarja lani dokončno zaprli. Zaposleni so najprej delali za Muro, kasneje za nemško podjetje Rene Lezard in nato za podjetje Moda Mi&Lan, ki ga je vodil Milan Mörec, dolga leta tehnični direktor soboške Mure in pred njenim stečajem tudi član uprave. Leta 2023 je to tekstilno podjetje odkupil podjetnik Joc Pečečnik, ga januarja lani poslal v stečaj, nedavno pa je objekte na dražbi kupilo madžarsko podjetje, ki proizvaja specifične kovinske komponente. »Ker tekstila v Gornjih Petrovcih ni več, do upokojitve pa mi je zmanjkalo nekaj mesecev, sem se zaposlila v kuhinji,« je pojasnila gospa Darinka Belec, ki je presrečna, ker se je z vnukom Taiem v njihovo hišo vrnil otroški živžav. Hkrati je priznala: »Po tem, kar smo doživeli 3. junija, nas je zdaj zelo strah vsakič, ko se pooblači.«
Tako kot mnogi drugi prebivalci Goričkega tudi pri Belčevih premlevajo o razlogih za tako uničevalno točo. Nekateri menijo, da se je nad njimi znesla zato, ker so Avstrijci s posipavanjem srebrovega jodida z letali točenosne oblake pregnali k nam, naše edino letalo za ta namen pa je z mariborskega letališča k njim priletelo, ko je toča že opravila svoje. Darinka in Mateja sta nam tudi povedali, da v bližnjih Markovcih v občini Šalovci vselej, ko se pripravlja k nevihti, zvonijo cerkveni zvonovi, saj nekateri verjamejo, da z zvonjenjem odganjajo nevihtne oblake. Ker ni bilo elektrike, so 3. junija letos zvonovi molčali. »Kdo ve, morda bi pa kaj pomagalo,« je pripomnila Darinka.
Kdor želi družini Belec pomagati neposredno, so dosegljivi na naslovu Lucova 22, 9203 Petrovci, ali na telefonski številki 070/463-479.
Minuli mesec smo pomagali trem družinam
V nadaljevanju objavljamo še finančno poročilo za minuli mesec, ko je 52 darovalk in darovalcev zbralo 2202,68 evra pomoči. Za Iskričine družine v stiski smo namenili 2700,26 evra, skupno stanje na našem dobrodelnem računu, ki ga vodi fundacija Izpolnimo otroške želje iz Kranja, pa je bilo 30. junija 34.098,74 evra.
Sedemčlanski družini Rajh iz Lešnice pri Ormožu smo v juniju s 1413,12 evra pomagali pri nakupu materiala in opreme za kopalnico, ki jo obnavljajo, saj je bila stara tako vlažna, da so jim ploščice same popadale na tla. Sabini Zabukovnik iz naselja Vinarje pri Slovenski Bistrici je neurje s točo pred letom dni tako poškodovalo streho in zalilo notranjost hiše, da se je morala ta mamica samohranilka s tremi otroki začasno preseliti v blokovsko občinsko stanovanje. Ker te dni hišo intenzivno obnavljajo, je Iskrica gospe Sabini prejšnji mesec poslala Lidlovo darilno kartico v znesku 1000 evrov za nakup hrane tudi za delavce. Kartica je šla v dobrodelne namene, zato nam je trgovec odobril triodstotni popust in je Iskrica zanjo odštela 970 evrov. Enako je bilo z Lidlovo darilno kartico v vrednosti tristo evrov, s katero smo skušali družini Müller iz Celja vsaj malce omiliti stisko. Za kartico smo odšteli 291 evrov, devet jih je primaknil trgovec.
V juniju smo imeli še dvoje izdatkov: 20,04 je bilo stroškov z bančnimi provizijami, 6,10 evra pa z nakazilom pomoči prek SMS-sporočil. Uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha in A1 lahko namreč pomagate tudi tako, da na 1919 pošljete SMS-sporočilo s ključno besedo ISKRICA5. Z vsakim poslanim sporočilom prispevate po pet evrov. Junija je bilo donacij prek SMS-sporočil za 300 evrov. Prisrčna hvala vsem, ki pomagate! Hvala tudi gospem Roberti Lavrač iz Domžal, ki je pretekli mesec za pogorelo družino Grm - Zupančič na Iskričin dobrodelni račun nakazala 20 evrov, Marti Erznožnik iz Kranja za 30 evrov in Mariji Leskovar iz Oplotnice za 80 evrov, prav tako namenjenih Grm-Zupančičevim, Mariji Cvetki Petrovič z Bleda pa za 50 evrov, kolikor je namensko prispevala za družino Rajh.
