»V Afriko sem prišla pred 41 leti in takrat je bilo življenje popolnoma drugačno,« začne pripovedovati sestra Anka Burger, misijonarka usmiljenka, katere življenje je postalo sinonim za predanost in pomoč v Ruandi. Njeno delo se je začelo v obdobju, ko je bilo pomanjkanje domačega medicinskega osebja tako veliko, da so misijonarke opravljale vsa dela. »Delo je bilo preprostejše, a se mi zdi, da smo takrat zelo veliko naredili za bolnike, za matere v porodnišnici, za otroke.« Danes je delo popolnoma drugačno, zaznamovano z digitalizacijo in obsežno administracijo, a potrebe ljudi ostajajo enako velike.

Dostojanstvo, zgrajeno s slovensko pomočjo: »Slovenija ima veliko srce«

Misijonarka Anka Burger že 41 let deluje v Ruandi. / Foto: Jana Lampe

Sestra Anka deluje v Ruandi, trenutno v Musangu, oddaljenem predelu na nadmorski višini 2300 metrov. Življenje tam je preprosto, ljudje se preživljajo s kmetijstvom in priložnosti za zaposlitev je malo. A kljub težkim razmeram, ki jih zaznamujejo revščina, posledice genocida iz leta 1994, pomanjkanje zemlje in bolezni zaradi slabe higiene, se v zadnjih letih dogajajo izjemne spremembe. In v središču teh sprememb je pomoč, ki prihaja iz Slovenije.

Dostojanstvo, zgrajeno s slovensko pomočjo

»Bolniki so imeli prej zelo slabe bolniške sobe, če jih sploh lahko tako imenujem,« se spominja sestra Anka. Danes na isti lokaciji stoji nova, sodobna stavba – »daleč naokrog najlepša«, kot pravi s ponosom. Ta preobrazba je sad dvajsetletnega dela dobrodelne akcije Za srce Afrike. Novi prostori za hospitalizacijo, zgrajeni s sredstvi te akcije, so prinesli nepredstavljivi napredek. Bolniške sobe so zdaj ločene za otroke, ženske in moške, na voljo so prostori za infekcijske primere, dostojna pralnica, kuhinja in skladišča. »Imeli smo prostore za bolnike, za hospitalizacijo, a niso bili dostojni, zdaj pa so bolniki res zelo dobro oskrbovani,« poudarja sestra Anka in dodaja, da so ljudje ponosni na ta center, pri gradnji katerega so tudi sami sodelovali.

Zdravstveni center, ki deluje že od leta 1986, je bil pred prenovo v slabem stanju. Zdaj, ko so obnovljeni tudi porodnišnica, laboratorij in prostori za preglede, so razmere za delo neprimerljivo boljše. V centru se srečujejo z boleznimi zaradi slabe higiene, kot so črevesni paraziti, zaradi hladnega podnebja so pogoste pljučnice pri otrocih. Še vedno sta med tamkajšnjimi prebivalci tudi malarija in aids; samo v njihovem centru spremljajo 56 bolnikov z aidsom. A organizacija je dobra, saj v vsaki vasi delujejo animatorji za zdravstvo, ki skrbijo, da ljudje pridejo na preglede in cepljenje. Center ima celo rešilni avtomobil, ki bolnike po potrebi odpelje v bolnišnico. Prihodnji cilj je, da bi center postal bolnišnica z zdravnikom, kjer bi lahko opravljali manjše operacije, kot je carski rez, kar bi ljudem prihranilo pot in visoke stroške zdravljenja v oddaljenih ustanovah.

Dve desetletji upanja in napredka

Projekt v Musangu je le eden od številnih, ki jih je v zadnjih dvajsetih letih omogočila akcija Za srce Afrike pod vodstvom Slovenske karitas. Ob pomoči slovenskih misijonarjev, lokalnih partnerjev ter sofinanciranja države in donacij številnih dobrih ljudi je akcija dosegla neverjetne rezultate: zgradili so 13 šol, dva vrtca, šest zdravstvenih centrov in sedem porodnišnic ter izkopali 64 vodnjakov, kar je izboljšalo življenje več kot 300.000 ljudem.

Ob pomoči slovenskih misijonarjev, lokalnih partnerjev ter sofinanciranja države in donacij številnih dobrih ljudi so z akcijo ustvarili neverjetne dosežke: zgradili so 13 šol, dva vrtca, šest zdravstvenih centrov in sedem porodnišnic ter izkopali 64 vodnjakov, kar je izboljšalo življenje več kot 300.000 ljudem.

Jana Lampe, gonilna sila in vodja akcije pri Slovenski karitas, poudarja, da so največji dosežki vidni na terenu: »Ganjen si, ko vidiš, da smo ljudem zagotovili dostojnejše razmere za življenje, torej z novimi šolami ali pa učilnicami, da otroci lahko hodijo v šolo, da dobijo šolsko malico, saj so sicer velikokrat lačni, da si najdejo delo … « Dodaja, kako pomembna je dostopnost čiste vode, saj se je s tem zmanjšalo število primerov črevesnih bolezni.

Moč dela in dostojanstvo, ki ga prinaša

Posebno mesto v pomoči ima program Z delom do dostojnega življenja. Sestra Anka pojasnjuje, kako se je oblika pomoči spremenila: »Prej smo samo delili stvari, največkrat hrano, danes pa je drugače. Zdaj ljudje s pomočjo Karitas pridejo do dela, s katerim si sami zaslužijo denar. To tudi veliko bolj cenijo, da si plačajo najnujnejše stvari, predvsem socialno zavarovanje, ki ga imajo na voljo, da imajo dostop do zdravljenja. Z zasluženim denarjem si kupijo hrano, oblačila, nekateri si zgradijo hišo ali dokupijo kos zemlje,« pripoveduje misijonarka.

Dostojanstvo, zgrajeno s slovensko pomočjo: »Slovenija ima veliko srce«

Zdravstveni center, ki deluje že od leta 1986, je bil pred prenovo v slabem stanju, zdaj pa so ga z veliko pomočjo Slovenske karitas popolnoma prenovili. / Foto: Jana Lampe

Delo, ki ga opravljajo, je preprosto – čiščenje v zdravstvenem centru, delo na vrtu … A pri tem je ključno, da delajo skupaj, si delijo težave in vidijo, da v stiski niso sami. »Res zberemo najrevnejše družine, da se v približno treh letih postavijo na noge,« pojasnjuje Jana Lampe in dodaja, da je skozi ta program šlo že več kot tisoč družin, ki jim celostna pomoč povrne tudi dostojanstvo. »Velikokrat sem ganjena, ko mi kakšna ženska, vključena v ta program, reče: 'Zdaj imam znova svoje dostojanstvo. Z dvignjeno glavo grem zjutraj čez vas na delo.' Ta pomoč ljudem daje upanje in občutek, da niso pozabljeni.«

Klic k solidarnosti

Kljub napredku Afrika potrebuje pomoč bolj kot kadar koli prej, opozarja Jana Lampe. Posledice podnebnih sprememb, spopadi in gospodarska kriza z rastjo cen hrane so stiske še poglobili. Ljudje so neizmerno hvaležni za vsako pomoč, velikokrat sestre, ki delujejo v Afriki, povedo, da ima Slovenija, ki je tako majhna država, res veliko srce, da pomaga. Pogosto se domačini v Afriki čudijo: »Kako lahko nekdo tako daleč stran pomisli na nas?« Ali pa vprašajo: »Koliko je vas Slovencev, da tako pomagate?« Sestra Anka, ki je edina belka v tistem okolišu in tekoče govori lokalni jezik, čuti, da jo ljudje sprejemajo kot svojo. Njihovo hvaležnost strne v preprost, a zgovoren stavek v njihovem jeziku – hvala lepa.

Zgodba sestre Anke in akcije Za srce Afrike je dokaz, da lahko majhna dejanja dobrote, ki izvirajo iz odprtih src, premikajo gore in spreminjajo svet na bolje. Klic k pomoči ostaja – da bi še več družinam omogočili dostojno življenje, otrokom izobrazbo in bolnim zdravje. Ker ljubezen se ne deli, temveč množi. Tudi vi lahko pomagate. Svoj dar lahko nakažete na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 02140-0015556761, sklic: SI 00 2127, namen: Za srce Afrike. Darovati je mogoče tudi prek SMS-sporočila z geslom​ AFRIKA5 ali AFRIKA10 na 1919. 

Priporočamo