Bolje slaščičar kot prvi lažnivec stranke NSi

Po izjemno predrzni laži novega predsednika NSi teologa Jerneja Vrtovca, da Inštitut Nike Kovač in podobni dobivajo 300 milijonov evrov na leto kar tako na lepe oči, bi ga iz imenika svojega »mobilnika« z lahkoto izpisali zlorabljeni dr. Ivan Evangelist Krek, dr. Alojzij Šuštar, o katerem je lažnivi predsednik stranke pisal celo knjige, Matija Vrtovec, Valentin Stanič, France Prešeren, edina prava politična dama NSi Ljudmila Novak, seveda pa je široko sram tudi staro rodbino Vrtovcev iz Vipavske doline. Bo pa Jernej Vrtovec zanesljivo dobil dodatne točke v stranki SDS, kjer so takšne laži in spletke povsem v dnevni uporabi.

Jerneju Vrtovcu so skrajno zamerili več kot očitno laganje v Vipavski dolini, posebej v Velikih Žabljah, od koder izhajajo rodovi vedno uglednih Vrtovcev. Praprastric Jernejevega očeta je bil slavni župnik in vinogradnik Matija Vrtovec z Jakulinov pri Šmarjah, ki je učil pridelovanje vina in ga tako častil, da mu je napisal spis Vinske trte hvala, iz katerega je njegov prijatelj teolog, pesnik in alpinist Valentin Stanič napisal pesem Hvala vinske trte, ki je tudi doprinesla k temu, da so planinci po njem imenovali Staničev dom pod Triglavom, zaželeno počivališče gornikov na poti iz doline Vrata proti vršacem.

Prava napitnica

Kljub lepi pesmi prijatelja Valentina pa je veseljak, kot je Matija bil, želel še pravo napitnico, ki mu jo je za lep honorar spisal nihče drug kot sam France Prešeren. In tako je nastala himna samostojne Slovenije Zdravljica, kar je še dodatek k sramoti Jerneja Vrtovca, ki mu ni mar neverjetno slavne preteklosti širše rodbine. Jernejev oče je svojo družino iz zaselka Jakulini, skozi katerega gre vsako leto tudi tradicionalni Vrtovčev pohod, v čast slavnemu vinogradniku, preselil v dolino Branice, kjer je družina postavila dovolj obiskano slaščičarno. So jo pa zaprli, potem ko sta se sin Jernej in hči Tadeja odločila za študij. Tadeja Vrtovec je postala novinarka pri Slovenski tiskovni agenciji (STA), kjer je bil njen šef Bojan Veselinovič. Kot agencijska novinarka ni bila posebej znana, čeprav je znala biti kar ostra. Sedaj je zaposlena na Zavarovalnici Triglav, v oddelku za odnose z javnostjo. Je pa kot mladi piarovec stranke NSi njen brat Jernej že sekal po zavarovalnici, da je denarnica za izbrane politike. Glej ga zlomka, tudi Inštitut dr. I. E. Kreka ni daleč od denarnice, kar so speči agenti SDS v stranki NSi natanko vedeli vse od leta 2017, ko je inštitut ustanovil Lojze Peterle, čeprav član NSi, javno povsem predan Janezu Janši. Popolnoma seznanjen s tem, kaj počenja Tonin z inštitutom, mu je zato Janez Janša marca letos z lahkoto zabrusil, da je majhna verjetnost, da bo stranko vodil na naslednjih volitvah.

Matej Tonin, ki itak ne zna drugega kot večno ponavljati polresnice o sedanji vladi, se je dobesedno v hlače, ko mu je postalo jasno, da so o strankarski aristokraciji z zaščitnim znakom bele srajce znane nečednosti, povezane z dogajanjem v inštitutu. Matej Tonin, Robert Ilc, Janez Cigler Kralj in Jože Podgoršek so večinoma odločali, seveda oblečeni v brezmadežne bele srajce, o vsem. Še najmanj jih je bilo sram, da so ugledno ime Evangelista Kreka uporabljali, kot da gre za enega od številnih direktorjev Darsa. Potem pa jim je na pot stopila neustrašna poslanka Svobode Tamara Vonta s svojo parlamentarno preiskovalno komisijo …

Ustanoviti inštitut ni šala mala ali čebelnjak, kot si je predstavljal Lojze Peterle. Prvo pravilo so pošteni nameni na razpolago pravim strokovnjakom in čim prej si pridobiti ugled doma in predvsem v tujini. Naziv inštitut ni gasilska veselica, kot jih pozna Matej Tonin iz Tuhinjske doline, ali pokušanje vina v vipavskih kleteh, kar pozna Jernej Vrtovec, kar je oboje sicer nadvse prijetno opravilo, še posebej ob zvokih harmonike.

Konfucij ali inštitut EastWest

Samo za primer: niti slučajno ne gre spregledati nedavnega obiska Slovenije v svetu izjemno pomembne osebnosti, kot je kitajski zunanji minister. Nosove so vihali v večini držav EU, v Bruslju pa so se menda globoko zamislili, zakaj prav Slovenija. Ker ne vedo, da je Slovenija Kitajcem kot prav zanje naročeno darilo z urejenostjo, velikostjo in izjemno strateško pozicijo. Kitajci ničesar ne naredijo naključno. Najprej so prišle restavracije, potem vabila slovenskim študentom v Peking, kjer je na univerzi že nekaj časa tudi katedra za slovenski jezik. V znamenje prijateljstva so Kitajci ob Ljubljanici pri Gruberjevi palači postavili spomenik Slovencu Avguštinu Ferdinandu plemenitemu Hallersteinu, jezuitu, astronomu, matematiku in diplomatu, ki je polovico življenja kot Liu Songling preživel na Kitajskem. Torej se poznamo že stoletja. Zato je v Ljubljani z željo po še večjem prijateljstvu nastal pri Ekonomski fakulteti Konfucijev inštitut, ki ga vodi profesorica Danijela Voljč, prva žena bankirja Marka Voljča. Imenovanje po Konfuciju, ki je živel kakšnih petsto let pred našim štetjem, ni naključno. Bil je filozof z visokimi moralnimi vrednotami, verjel je v iskrenost in pravičnost v družbi, kar naj bi veljalo tudi za sodobno kitajsko politiko.

Kitajci so namreč tudi že pred letom 2000 skrbno spremljali delovanje izjemnega EastWest Institute (EWI), ki je imel sedež v New Yorku na znamenitem naslovu Broadway 700 v mogočni stavbi, zgrajeni leta 1891. EWI je dosegel neverjetna zbližanja med Washingtonom, Brusljem in Moskvo, tako da je bila čedalje močnejša ideja, ki sta jo s kanclerskega položaja močno podpirala tako Gerhard Schröder kot kasneje Angela Merkel – da se Rusija priključi Evropski uniji. EWI je bil tako močan, da je brez večjega truda zlobiral srečanje med takrat ne najbolj prijateljsko razpoloženima predsednikoma, ameriškim Georgeem Bushem mlajšim in ruskim Vladimirjem Putinom, ki se je zgodilo junija 2001 na Brdu v Sloveniji. Dober mesec kasneje pa se je na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem znašel sam predsednik EWI John Edwin Mroz, izjemna osebnost iz ozadja, z neverjetno osebno in politično avtoriteto, ki jo je spoštoval skoraj ves svet. Slovesnost pod Vršičem, čeprav komaj zaznavna, se mu je zdela vrhunski diplomatski dogodek, potem ko je spoznal še dr. Janeza Drnovška, pa je namenil Sloveniji tako pomembno mesto v svetovni diplomaciji, kot ga ne bomo nikdar več doživeli. Če ne bi »teološka« mafija v Sloveniji tako rovarila, bi se zelo verjetno zgodilo že skoraj dogovorjeno takrat kar bližnje srečanje papeža in moskovskega patriarha v Sloveniji. Zato je prišel leta 2004 na slovesnost pri kapelici pod Vršičem celo ruski direktor EWI iz Moskve Nikolaj V. Kapranov v spremstvu izjemno močne politične in cerkvene delegacije. Politično je vodil podpredsednik Sveta federacije Dmitrij Mezencev, cerkveno pa njegova ekscelenca Teofan, škof Stavropolski in vladika Kavkaški.

Žal je zaradi zgodnje smrti Johna Edwina Mroza EWI prenehal delovati. Če bi bil še živ, ne bi bilo ne Donalda Trumpa ne vojne v Ukrajini in Palestini. Toliko v poduk vaškim »inštitutologom«! N