Vinski lokal, ki stoji tako v Sloveniji kot v Italiji

Če smo še ne dolgo tega ugotavljali, da je v naših krajih manj vinotek kot pri sosedih na zahodu, predvsem v Italiji in Avstriji, so se stvari v zadnjih nekaj letih krepko spremenile. Tradicionalnim in že dalj časa uspešnim vinotekam Evino, Movia, Šuklje in Dvorni bar v Ljubljani, Sodčku v Radovljici ter Rožmarinu v Mariboru so se v zadnjem času pridružili Deliz in Polek v glavnem mestu Štajerske, Koželjevi lokali po Sloveniji ter Vinoteka Brda in Konvin v Goriških brdih.

Morda bi lahko rekli, da so primorske vinoteke zrasle po vzoru italijanskih ob naši meji, predvsem Vatte na Opčinah, Gran Malabara v Trstu in Enotece Cormons v Krminu. Po drugi strani pa so se Goriška brda, ki jih mnogi opevajo kot slovensko Toskano, v zadnjih desetih letih spremenile v moderno turistično destinacijo, povezano predvsem z vinom in kulinariko. Nekoč skromne vinske kleti so se začele spreminjati v luksuzne objekte s pripadajočimi degustacijskimi prostori, bazeni in prenočišči in nekako logično je bilo, da so temu trendu sledile tudi vinoteke.

Vinoteke doma in v Italiji

Podobno kot že kar legendarna vinoteka v Krminu se je letos razširil in konkretno obnovil tudi Konvin, še nedolgo tega zgolj majhen lokal v nekoč obmejni zgradbi na slovensko-italijanski meji v Vipolžah. Konvin po novem deluje kot vinoteka oziroma vinska trgovina in restavracija. Vegasto obmejno stavbico, carinarnico, sta lastnika Borut Ličen in Goran Nemec odkupila že pred časom, potem pa so ju vremenski pogoji enostavno prisilili, da sta objekt povečala in predvsem varno pokrila s streho, ki bo Konvinu omogočala delovanje ob vsakem vremenu, vse leto in tudi dolgo v noč. Pomembno je namreč povedati, da je sodobno oblikovan lokal ob vikendih odprt do polnoči, kar je za naše kraje, še posebej za Brda, kjer se lokali zapirajo zgodaj zvečer, pravzaprav velika posebnost. Nova ponudba Konvina je pravzaprav nadaljevanje uspešne zgodbe iz Ljubljane in Nove Gorice. Ličen je namreč več kot desetletje vodil eno najpomembnejših vinotek v Ljubljani Movio, kasneje je svojemu portfelju dodal še bistro Ek ob Ljubljanici ter vinoteko in restavracijo Fabrika v Novi Gorici. Jasno, v vseh omenjenih lokalih je imela pomembno mesto ponudba raznovrstnega mesa, konec koncev je bil Ličen zastopnik italijanske Selecte, ki ima na svojem širokem meniju predvsem nadstandardne pridelke v obliki govejega mesa pa tudi divjačine, sirov, rib in drugih morskih specialitet ter izdelkov, ki jih kupuje od lokalnih dobaviteljev z vsega sveta. Goran Nemec je že desetletje vodja lokala Fabrika, lokala, ki je Konvinu posodil vsaj del koncepta. Iz novogoriške Fabrike prihaja tudi vodja lokala Nejc Nikolavčič, ki je prav tako deloval kot vodja kuhinje.

Parkirišče v Italiji, vinoteka v Sloveniji

»To, da smo se odločili, da bo vinoteka v nekdanjem mejnem objektu na italijansko-slovenski na meji, je bil najprej splet različnih okoliščin in po drugi strani Goranova vizija,« nam je povedal Ličen in v isti sapi dodal, da so projekt, kakor se to v teh časih to sliši naivno, financirali sami. »Nobenih evropskih sredstev ni bilo,« je v pogovoru ob kozarčku modrega pinota iz kleti Movia zatrdil Ličen in pristavil, da so Goriška brda na naši strani, v Sloveniji, in Collio v Italiji eno in isto ozemlje, čudovita vinska dežela, ki jo je nekoč politika razdelila z državno mejo med dve državi.

Vinoteka in vinska trgovina stoji sredi vinogradov, prav na mestu nekdanjega mejnega prehoda v Vipolžah oziroma na italijanski strani Giasbana, med slovenskimi in italijanskimi vinogradi. Zato tudi ime Konvin ni nastalo naključno, saj je sestavljeno iz dveh besed: konfin, kar v primorskem narečju pomeni meja, in besede vino, je dodal Nemec. Še več, pri Konvinu parkirate avto v Italiji in pijete vina v Sloveniji, kar celo na mejah odprte Evrope ni ravno običaj.

Lokalna vina v glavni vlogi

Izbor vin je tako v trgovini kot v vinskem baru in restavraciji, kot pritiče trendom, lokalno naravnan. Vsak trenutek je na voljo več kot dvesto različnih etiket slovenskih in italijanskih vinarjev iz Brd oziroma Collia, ter okoli dvajset vin na kozarec, s tem da se ponudba vin na kozarec spreminja vsak teden. Če pa kdo želi nazdraviti z mehurčki, lahko ob vsem slovensko-italijanskem prijateljstvu v steklenicah izbira med številnimi domačimi in tujimi svetovno priznanimi penečimi vini in šampanjci. Cene pijač, napitkov in predvsem vin so med najbolj dostopnimi pri nas, le malo višje kot pri briških vinarjih v kleteh. Je pa jasno, da razmeroma velika vinoteka, če želi »delati na masi«, kot se temu skoraj strokovno reče, ne more ponujati zgolj najdražjih vin. Čeprav je dejstvo, da so med najpomembnejšimi gosti ravno okoliški briški vinarji, ki morda obetajo, da utegne vinoteka postati celo zapovedano vinsko stičišče sredi vinogradov.

Kulinarika na meji

Večina vinotek si je med seboj po ponudbi zelo podobnih, a kot velja za napolitanske picerije, ki so si na prvi pogled vse podobne, ima vsaka še nekaj posebnega, nekaj, kar lahko dobiš le v določenem lokalu. Briški Konfin se od simpatične majhne vinoteke Brda v Šmartnem ali velike Enotece v sosednjem Krminu loči po ponudbi hrane, ki naj pospremi briška vina.

V primerjavi z drugimi vinotekami v bližnji okolici, naj bo to v Brdih ali Colliu, v Konvinu ponujajo tudi toplo hrano. Kot pravi Ličen, je širok izbor mesa nadgradnja ponudbe iz Fabrike, kjer so sami razvili burgerje in takose ter se marsikaj naučili o peki na žaru, s tem da se v Konvinu mesovje peče tudi na žaru na oglje. »Trudimo se, da lahko ob vinu vsak dobi nekaj zase. Ob kozarcu vina lahko dobi kaj enostavnega in poceni, kaj hladnega, kak burger, čevapčiče ali piščanca na žaru, za tiste, ki si želijo pravih prestižnih mesnin, imamo na voljo tudi najboljšo tujo govedino,« je povedal Nejc Miklavčič in s prstom pokazal na velike zorilnice, v katerih čaka prestižno meso tudi na jedce, ne samo na vino pivce.

Na koncu pa, če se v čem Konvin razlikuje od konkurence, so to velike mize za zaključene družbe. Del so jih postavili kar v vinograd, k vinskim trtam, slikovit privilegij, ki ga lahko gostje izkoriščajo nekaj mesecev.