Skibinova sta hkrati ustanovila Cider Club, v okviru katerega se poleg distribucije različnih ciderjev ukvarjata z organizacijo degustacij izbranih ciderjev iz Baskije, Normandije, Bretanje in drugih evropskih pokrajin, ki so najbolj znane po pridelavi tega jabolčnega vina in spajanja ciderja z najrazličnejšimi jedmi.
Kako to, da sta prišla v Slovenijo in se prav tukaj lotila pridelave jabolk in ciderja?
Pravzaprav je bil to splet okoliščin. Iskala sva državo, kamor bi se z družinama preselila iz Sankt Peterburga, in izbrala Slovenijo, čeprav tukaj prej še nisva bila, ker je majhna država in leži v središču Evrope. V Rusiji se je naše družinsko podjetje ukvarjalo s krajinsko arhitekturo in gradbeništvom. Sicer podjetje še naprej funkcionira, vendar sva se odločila investirati še v pridelavo jabolk in ciderja. Najprej sva sicer mislila, da bi se tudi tukaj ukvarjala s krajinsko arhitekturo in da bi zgradila nekaj hiš za prodajo, vendar sva se nato, še sploh zato, ker sva kupila posestvo na Kozjanskem, odločila za pridelavo ciderja, ker meniva, da je to dobra poslovna priložnost.
Sta Kozjansko izbrala načrtno?
Ne. Obredla sva kar precej Slovenije in se na koncu odločila za Kozjansko. To, da so tamkaj poznani po jabolkih, je bil le še dodaten plus. Kmetijo, ki sva jo kupila, obnavljamo in Jurij bo tam tudi živel z družino. Trenutno pridelava jabolk poteka le na dveh hektarjih, ki sva ju morala kar temeljito očistiti, ker je bilo vse zaraščeno kot v kakšni džungli, vendar je najin cilj, da se obdelovalne površine še povečajo in sva že dogovorjena z nekaj sokrajani, da od njih odkupiva še nekaj dodatnih zemljišč.
Kako pa so vaju sprejeli domačini na Kozjanskem?
Zelo dobro. Najprej so naju sicer gledali z malce skepse, vendar sva se dobro vključila v lokalno skupnost. Lahko rečeva, da smo v zelo prijateljskih odnosih.
Pa sta se že v Rusiji ukvarjala s ciderjem?
Cider je najina strast že vrsto let. V Rusiji smo imeli v okviru našega podjetja velik sadovnjak z okrasnimi rastlinami in med njimi so bila tudi jabolka, pa tudi za vsa poslovna darila smo namesto vin vedno kupovali ciderje.
V Sloveniji ima cider še vedno bolj kot ne status ničvredne kisle pijače, ki spominja na revščino.
Že nekaj let spremljava trg in ugotavljava, da povpraševanj po ciderju v Skandinaviji, na Poljskem, v Rusiji in tudi v ZDA neverjetno strmo narašča. Večkrat sva bila v Normandiji, ki slovi po ciderjih, in tudi tam so nama, medtem ko sva se učila umetnosti pridelave te pijače, razlagali, da je bilo še pred tridesetimi leti pri njih podobno. Cider so pili revni kmetje, vsi drugi pa vino. Danes pa je jabolčno vino v Normandiji in tudi v Parizu na kartah s pijačo tudi v marsikateri restavraciji z Michelinovo zvezdico. Najin cilj je, da bi se to zgodilo tudi v Sloveniji.
Kako je sploh s sortami jabolk? Načeloma se za proizvodnjo ciderja v Angliji, Bretanji, Normandiji in Baskiji uporabljajo posebne sorte jabolk, pri nas pa se še vedno bolj kot ne uporabljajo stara travniška visokorasla drevesa, kot so carjevič, bobovec, mošancelj, ki so tudi značilna za Kozjansko.
V Franciji, Baskiji in Angliji, kjer imajo verjetno najboljše ciderje na svetu, imajo kakšnih tisoč različnih sort jabolk za pridelavo ciderja. Midva pridelujeva cider na način, kot ga v Normandiji, zato sva poleg bobovca in mošanclja potrebovala posebne sorte jablan. Problem pri teh dveh sortah je, da imajo jabolka premalo taninov, zato je pri pridelavi ciderja treba uporabljati tudi druge, predvsem grenko-sladke sorte, ki sva jih morala naročiti v Franciji. Ampak sadili jih bomo šele spomladi, ker je bilo treba čakati nanje tri leta, sva pa kupila tisoč jablan na Poljskem, te so že obrodile. Trenutno imava tri sorte angleških sort jablan, pet francoskih in dve slovenski sorti. Je pa naša pridelava še v začetni fazi, lani sva pridelala le nekaj sto steklenic, vendar bo že drugo leto ciderja iz letošnjih jabolk neprimerno več. In to več različnih slogov. Ker slogov ciderja je veliko, podobno kot je to pri vinih. Od povsem suhega do malce slajših, po različnih slogih pa slovijo tudi posamezne regije, kot so Hertfordshire, Asturija, Normandija … Najin načrt je, da bi na leto pridelala okoli 150.000 litrov ciderja, trenutna kapaciteta pa je 25.000 litrov.
V tem vmesnem času sta se lotila promocije ciderja in ustanovila Cider Club.
Da, v okviru kluba se ukvarjava tudi z organizacijo degustacij izbranih ciderjev iz najbolj znanih regij in tečajev spajanja teh jabolčnih vin z najrazličnejšimi jedmi. V Normandiji na primer se cider streže praktično v vsaki gostilni ali restavraciji tudi skupaj z ostrigami. Ker pravega ciderja ne smemo mešati s sladkimi industrijskimi ciderji, ki so bolj podobni pivom. Pravi cider je bolj podoben vinu kot pa pivu in pridelan le iz stoodstotnega jabolčnega soka, zato se pravi ciderji načeloma stekleničijo v buteljke, pijejo pa iz vinskih kozarcev. V ciderjih industrijske proizvodnje pa je le kakšnih 15 odstotkov jabolčnega soka. Sva pa poleg ustanovitve kluba razvila še aplikacijo Cider radar, prek katere bo lahko vsak poiskal pridelovalce ciderjev, lokale, v katerih jih strežejo, ter trgovine in vinoteke, kjer prodajajo ta jabolčna vina, tako v Sloveniji kot kjer koli drugje na svetu, poleg tega pa boš lahko s posneto fotografijo etikete izvedel vse o pridelovalcu, ceni in tem, kje lahko kupiš določeno steklenico.
Sta tudi distributerja znanih blagovnih znamk ciderjev. Je v Sloveniji kaj povpraševanja po ciderjih, ki prihajajo iz najbolj znanih regij?
Distribuirava tako ciderje kot calvadose in pommeau, ki je francoska aperitivna pijača. Gre za delno fermentiran ali nefermentiran jabolčni sok, v katerega dodajo calvados, da se fermentacija ustavi, nato pa zori še dve leti v hrastovem sodu, podobno kot pri znamenitem portu. In zanimivo je, da je največ povpraševanja prav po pommeauju. Se bova pa tudi midva v prihodnosti lotila proizvodnje te pijače kot tudi destilacije jabolčnega žganja, ki pa mu seveda ne bomo smeli reči calvados, in kombuče.
Cider je dandanes po svetu priljubljen tudi zato, ker vsebuje malo alkohola in ker v njem ni glutena.
To je res. Večina klasičnih angleških in francoskih ciderjev navadno vsebuje od štiri do šest odstotkov alkohola, tradicionalni francoski, kot je cidre bouché ali cidre brut, pa pogosto še manj, ker fermentacijo včasih ustavijo prej. Obstajajo tudi močnejši ciderji, pri katerih je alkoholna stopnja od sedem do deset odstotkov. Sicer pa imava tudi midva oba celiakijo, zato je tudi vsa hrana na naših degustacijah povsem brez glutena.
