Po lanskem precej turbulentnem vremenskem dogajanju in količinsko bolj skromnem letniku v vseh treh vinorodnih deželah, Podravju, Posavju in na Primorskem, ki pa se je pozneje v smislu kakovosti izkazal za precej solidnega, se letos obeta precej manj dramatična trgatev, čeprav nekateri omenjajo, da utegne biti vino letnika 2025 celo najboljše v tem stoletju.
Padavine vedno ob pravem času
Andrej Cep, ki skupaj z ženo Tino neguje trte na hribčkih nad Ankaranom, na Kolombanu, je eden tistih, ki imajo trgatev letnika 2025 že praktično za seboj, saj so lege, na katerih rastejo trte, ene najbolj obsijanih s sončnimi žarki v vsej Sloveniji. Pri Cepovih, ki utekočinjeno grozdje tržijo pod blagovno znamko Gordia, so letošnjo trgatev začeli že takoj v začetku avgusta. »Trgatev smo začeli prvega avgusta, nadaljevali pa štirinajst dni pozneje, tako da je belo grozdje že pod streho, rdeče sorte smo tudi že selekcionirali, na trtah je ostalo le še grozdje za najprestižnejše rdeče linije. Glede na prejšnja leta je bil začetek trgatve podoben, nadaljevanje trgatve pa je bilo treba opraviti še prej, kot je bilo običajno v zadnjih letih,« je povedal Cep, ki napoveduje, da bo letnik 2025 precej dober, v zadnjih desetih letih pa zaradi nestabilnega vremena o kakšnih enormno izvrstnih letnikih ne more govoriti.
Zato pa Uroš Bolčina, leteči enolog, ki na Dolenjskem kreira vina pri Frelihovih, v Goriških brdih pri vinski hiši Zarova, v Vipavski dolini za vinsko hišo Fedora, v Istri pa za kleti Santomas, Brič in Pribac, napoveduje, da bo letnik 2025 vreden poimenovanja letnik tega stoletja, pa čeprav so se trgatve šele dobro začele. »Še vedno menim, da utegnemo imeti letnik stoletja, pa mi je vseeno, kaj si kdo o tem misli; takšnih parametrov, kot jih ima letos grozdje glede taninov, sladkorja in kislin, ni bilo še nikoli. Pa naj bo to na Dolenjskem, v Istri ali Brdih. In to velja za bela, rdeča in peneča vina, pri čemer pa je seveda treba omeniti, da bo to obveljalo le v primeru, da se s trgatvijo ne bo zavlačevalo ter da seveda ne bo kakšnih večjih težav zaradi vremena. V Brdih, na primer, so parametri grozdja chardonnay povsem enaki, kot jih imajo v Chablisu v Burgundiji,« razlaga Bolčina, ki še pravi, da je bilo letošnje leto posebno po tem, da so padavine, ki so osveževale trte v letošnjem poletju, vedno prišle ob pravem času.
Trgatve na podlagi meritev in številk
Med trte se je podalo tudi že nekaj več kot 370 vinogradniških družin, ki pridelujejo grozdje za največjo slovensko pridelovalko in izvoznico vin – Klet Brda, v kateri pridelajo približno šest milijonov steklenic vina, kar je več, kot jih napolnijo vsi drugi vinarji v Brdih skupaj. Po lanski, količinsko najskromnejši letini bo letošnja, kot razlaga dolgoletni direktor Kleti Silvan Peršolja, bistveno bogatejša, vendar pa kakšnih posebnih presežkov ne pričakujejo. Grozdje za pridelavo penin je že v kleti, iz dneva v dan pa se postopoma trga vse, kar bo ponovno oživelo v steklenicah. »Pričakujemo količinsko normalen letnik. Zgodbe o kvaliteti bolj kot ne vedno navdahnejo tržniki. Tehnološko poteka vse v redu, kar bi lahko primerjal s tem, da greš na zdravniški pregled in je vse b. p. Napovedovati, kakšen bo letnik, je nehvaležno, a trenutno ni nobenega razloga, da ne bi smel reči, da bo letnik dober,« pravi Peršolja in dodaja, da je ključna sprememba v tem, kako so potekale trgatve nekoč in danes, predvsem ta, da se grozdje ne trga več šablonsko, ampak selektivno z vsake lege posebej.
»Dandanes imamo za vsako podatke, v kakšnem stanju je grozdje in kdaj je čas za trgatev, ter evidenco za zadnjih petindvajset leg, tako da lahko povsem natančno pričakujemo, kaj bo prišlo v klet z vsake posamezne lege. Vse se dela na podlagi meritev in številk. To je danes ključno za kakovost vin,« še doda Peršolja. Podnebne spremembe pa so povzročile to, da so morali krepko povečati zmogljivosti za hlajenje in prilagoditi čas za prevzem grozdja, saj danes trgatve potekajo že zelo zgodaj zjutraj, v sami kleti pa so uvedli večje količine manjših posod za vino, tako da lahko vinificirajo grozdje z različnih leg posebej.
V Beli krajini po dolgem času letnik, ki se ga veselijo
Tudi na Štajerskem so se trgači že zapodili med trte, na splošno pa, kot pravi glavni enolog in direktor kleti Dveri Pax s Poličkega Vrha pri Jarenini Danilo Flakus, pričakujejo soliden letnik. »Na splošno je bilo vroče, trte je malce načela suša, tako da so grozdne jagode malo manjše. Smo jo pa letos odnesli brez pomladanske pozebe, ki nam je lani odnesla tretjino pridelka, tudi toča vinogradov letos ni kaj posebno prizadela. Je pa čas trgatve znova mesec dni prej, kot smo bili navajeni pred leti. Ampak to je postalo že stalnica,« je razložil Flakus.
V Beli krajini, pri Šukljetovih, pa se na trgatev šele pripravljajo. Grozdje bodo v klet začeli spravljati konec tega tedna. V vinogradih, ki se razprostirajo v okolici Metlike, v njih pa uspeva polovica belih in polovica rdečih sort, med katerimi je največ modre frankinje, niso imeli ekstremne suše niti veliko dežja. »Za zdaj kaže odlično. Letos nismo imeli nobenih težav z vremenom, avgusta se je malce shladilo, tako da so bile noči bolj sveže, in obetajo se odlična aromatična vina, tako da bo letnik 2025 po letniku 2018 spet eden izmed takšnih, ki se jih zelo veselimo. Pridelek je videti odlično in v primerjavi s prejšnjimi leti ni podhranjen,« pravi Katja Šuklje Antalick, vinarka v družinski kleti, ki hkrati dela še kot raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije ter profesorica na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici. Sicer pa podnebne spremembe tudi v Beli krajini narekujejo nekaj sprememb glede sortne sestave v vinogradih. Najbolj je, kot pravi, na udaru sauvignon. »To je sorta, pri kateri se najbolj opazi razlika med toplim in bolj hladnim letom, saj v bolj hladnih razmerah dobiš bistveno bolj aromatično vino kot pa v primeru bolj toplega leta. Pri chardonnayju te razlike ni, dobro uspeva tako v vročem kot bolj hladnem okolju. Sorta, ki bo v naših koncih nedvomno dobila več priložnosti, pa je vsekakor laški rizling. Sicer je bila ta sorta že v preteklosti zelo cenjena, vendar bo v novih vremenskih razmerah prišla še bolj do izraza,« je povedala Šuklje-Antalickova.
