Trgatev letnika 2025 je končana. Kakšno vino iz vaše kleti bomo pili?
Po lanski, količinsko najbolj skromni letini, ko smo imeli kar 45-odstotni izpad pridelka, pričakujemo količinsko normalen letnik. Kakovost je dobra, alkoholna stopnja bo nižja, ker so bile sladkorne stopnje prav tako nižje, kar je v trendu svežih sadnih vin, po katerih je na svetovnem trgu trenutno največ povpraševanja. Sicer pa sta se potek same trgatve in način dela zelo spremenila. Danes imamo utečen sistem, po katerem je vsaka prikolica grozdja najavljena in jo že čakajo v kleti. Vse je natančno programirano. Če hočemo govoriti o kakovosti vin, o standardih, je to nujen korak.
Ali kot glavni enolog poznate vsak vinograd vseh tristo zadružnikov, ki v klet vozijo svoje grozdje?
Seveda. Za to je sicer zadolžen vodja naše svetovalne službe Goran Jakin, ampak za vse naše blagovne znamke od Quercusa navzgor podrobno pregledam popolnoma vse vinograde in se tudi odločim, kdaj je potrebna trgatev posamezne sorte iz tega vinograda. Pa tudi v kleti se nič ne naredi, kar ni dogovorjeno po točno zastavljenem načrtu. Vsaka prikolica grozdja, ki pride v klet, ima načrtovane točno določene tehnološke postopke.
Je to največji preskok v organizaciji vinarstva, ki se je zgodil v zadnjih letih?
Po mojem mnenju da. Je pa to posledica tega, da smo leta 2003 začeli sodelovati z zunanjimi angleškimi svetovalci, ki so nas usmerili, kakšen sistem dela tako v vinogradih kot v kleti je najboljši. Danes imamo tako podatke za vsak vinograd posebej, poznamo sladkorne stopnje in zdravstveno stanje vsake trte, pridelka na trto je manj, vsa dela v vinogradih se opravljajo v točno določenem trenutku, sredstva za zaščito trt se uporabljajo povsem drugače in v veliko manjših količinah. Tako smo začeli izbirati vinograde in posamezne lege za vsako blagovno znamko naših vin. Druga stvar, ki smo se je naučili, je bila ta, da moraš slediti trendom. Ker če hočeš prodajati vino, moraš slediti standardom, ki vladajo na svetovnem vinskem trgu. Od takrat naprej je kvaliteta naših vin bistveno zrasla, vino pa smo začeli prodajati tudi na nekaterih tujih trgih, kjer nam prej nikakor ni uspelo vzpostaviti prisotnosti na trgu.
Se pa sliši malce nenavadno, da ste sodelovali z Angleži.
Niti ne, Angela Muir je bila master of wine in izredna poznavalka svetovnega vinskega trga, enologi, s katerimi smo sodelovali, pa so bili iz Nove Zelandije. Je pa zanimivo, da smo bili zaradi tega sodelovanja v Sloveniji deležni pravega pogroma, češ, kaj nam je bilo tega treba, če pa v Sloveniji pridelujemo najboljše grozdje in imamo najboljše vino. Mi smo se lotili povsem drugačne zgodbe in se lotili pridelave vin, ki se iščejo na svetovnem trgu, hkrati pa smo na svetovni trg poslali tudi rebulo. Ampak če hočeš prodajati rebulo, moraš imeti primerjalne mednarodne sorte, ki jih vsi poznajo. To pa so chardonnay, merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc … In potem kupci lahko primerjajo tvoj chardonnay z drugimi chardonnayji po svetu. In ko vidijo, da si v teh standardih dober, vzamejo zraven še nekaj posebnega in avtohtonega. Danes ljudje večinoma iščejo vina, ki so kakovostna, pitna in se prodajajo po dobrih cenah za primerno kakovost.
Nasploh se zdi, da so draga vina stvar preteklosti. Luksuz danes ni več le v starih letnikih ali klasikah v obliki bordojcev ali supertoskancev, ampak gre bolj v smer bolj cenovno dostopnih, vendar visokokakovostnih vin.
Seveda. Rdečih vin se ne prodaja več, ampak to je tudi posledica tega, da se je zaprl kitajski trg. Ko se bo spet odprl, bodo ta luksuzna vina in nasploh rdeča vina spet v trendu. Če hočeš poznati trende, moraš kupovati tudi bohemske stvari, kar tudi sam počnem. To pa zato, da vidim in okusim, v čem je razlika med temi najboljšimi in najbolj prestižnimi vini, in nato tudi sam poskušam ustvariti kaj takšnega. Naša cela klet de Baguer in linija teh vin je narejena v tem smislu najboljšega, kar premoremo. Spomnim se, da ko smo bili z ekipo prijateljev v Bordeauxu v kleti Châteauja Cheval Blanc v Saint Emilionu, ki je eno izmed najznamenitejših imen v Bordeauxu, in smo pokušali steklenice za tristo, štiristo evrov, so me prijatelji hecali, zakaj še v Kleti Brda ne naredimo česa podobnega. In naš rdeči de Baguer, sestavljen iz merlota in cabernet franca, je prav moj odgovor na znameniti bordojski cheval blanc, s tem da se prodaja po ceni, ki je desetkrat nižja. Saj ne, da bi se hvalil, ampak vino nikakor ni desetkrat slabše. Vino je primerljive kvalitete. Naš chardonnay quercus letnika 2022 je v Franciji na znamenitem ocenjevanju Chardonnay du Monde, kjer se ocenjujejo samo chardonnayji z vsega sveta, dobil zlato medaljo in se uvrstil med najboljših deset chardonnayjev na svetu. Cena pa je bila nekaj čez šest evrov.
Zdi se, da se v Sloveniji nekaj vinarjev izkazuje samo z visokimi cenami in da bo ta balon, ki je nastal z visokimi cenami vin, enkrat počil.
Slovenija je majhen trg in ne bi se strinjal, da so cene vin prenapihnjene. Vina, ki se bolj množično obračajo na slovenskem trgu, bi bila na zahodu vsaj dva- do trikrat dražja. Vedeti pa moramo, da so cene vin, ki jih prodaš v tujino, včasih nižje, ker pač plačaš davek na prepoznavnost. Mi smo potrebovali deset let intenzivnega dela skupaj z angleškimi partnerji, da so nas prepoznali tudi v svetu. Potem pa je potrebnih še deset, petnajst let konstantne kakovosti, da nekdo reče, tile so pa res dobri.
Kje je danes vaš glavni trg?
Približno polovico vin prodamo doma, pol pa na tujih trgih. Je pa res, da v tujino izvozimo predvsem vina višjega cenovnega razreda. ZDA so naš glavni trg v tujini, tam imamo tudi svoje podjetje, potem pa pridejo že Kitajska, Japonska, Anglija, zahodna Evropa, tudi v Italiji delamo dobro. V Rimu naša vina dobiš praktično povsod. Vsi ti, ki kupujejo naša vina, dobro vedo, da lahko od naših vin dobijo več kot od drugih primerljivih vin.
Ali si te dobre cene glede na kakovost lahko privoščite zaradi tega, ker ste pač velika klet?
Samo zato, ker smo sposobni pridelati takšno količino zelo kvalitetnih vin. Letos so na primer naši zadružniki pridelali 6350 ton grozdja. In praktično vse grozdje je bilo izjemne kvalitete prav zaradi novega sistema dela, ki smo ga vzpostavili. Danes je že tako, da bi velika količina grozdja, ki ga pridelamo, lahko končala tudi v višjecenovnih linijah blagovnih znamk, vendar ga uporabimo za vina, ki so na policah cenejša. Ker pač ne moreš prodajati samo dražjih vin.
Ali boste vašo identiteto gradili na bolj prestižnih, dražjih vinih ali na bolj ljudskem programu?
Naš glavni program, ki je zrcalo naše kvalitete, je linija quercus, ki ga največ prodamo v Angliji in Sloveniji. To so vina izjemne kakovosti, dostopna po ceni šest, sedem evrov. Litrski program se počasi opušča. Najbolj prestižna vina zdaj pridelujemo v Kleti de Baguer. Zgodbo te kleti smo nadgradili v smislu ekološke pridelave. Pred tremi leti smo vstopili v ta proces in letos se je triletno prehodno obdobje končalo, tako da je letošnjo prvo uradno ekološko trgatev zaključilo 19 vinogradnikov na dobrih desetih hektarjih vinogradov. Vzpostavili smo povsem ločeno linijo za sprejem in predelavo ekološko pridelanega grozdja ter povsem ločen oddelek za nego ekološko pridelanih vin, ki bodo trg prihajala iz Kleti de Baguer.
Trenutno so v trendu sveža, bela vina z nižjimi alkoholnimi stopnjami. Ampak moda se menja. Kako vidite globalni trg v prihodnosti? Kaj se bo pilo čez nekaj let?
Nedvomno se bodo stvari spreminjale. Kot opažam, se trend ponovno obrača v smer rdečih vin, kar je bilo letos opazno že tudi na Decanterjevem ocenjevanju. Gre pa za rdeča vina, ki so drugačna od tistih korpulentnih rdečih, marmeladnih vin, ki so bila moderna pred leti.
V kleti Brda pa kreirate tudi vina za druge blagovne znamke. Med drugim sodelujete z Ralfom Schumacherjem, družbo Bernabei iz Italije, Francem Dusakom, Američanom slovenskih korenin, in Gašperjem Čarmanom, s katerim skupaj kreirate vina pod blagovno znamko Gašper in je postal kar prepoznaven faktor na slovenskem trgu. Kako je prišlo do teh sodelovanj? Ali vina pod svojo blagovno znamko ne morete prodati ali kaj stoji za tem?
Sodelovanje z drugimi blagovnimi znamkami temelji na tem, da nas poiščejo, ker vedo, da bodo dobili garantirano kakovostna vina na dolgi rok. V naši kleti imamo toliko vrhunskega pridelka, da ga je škoda spuščati za nižje linije. Dusak je enolog in dela za Naked Wines, ki je največje podjetje za spletno prodajo vin na svetu, z Gašperjem Čarmanom sodelujemo, ker je eden največjih poznavalcev vin pri nas in eden najuspešnejših slovenskih sommelierjev. Schumacher je k nam prišel zaradi rebule, potem pa je sodelovanje preraslo v skupne projekte in je danes odličen ambasador briških vin v svetu. Podobno je z vini Gašper in vini, ki gredo v ZDA.
