Slike in podobe vinogradov si največkrat predstavljamo z zelenimi in bujnimi trtami, poravnanimi v ravne vrste na gričevju ali v dolinah, obdanih z modrino neba, središča mest in velemest pa ravno nasprotno s hektičnim prometom in ljudmi, ki hitijo po svojih vsakdanjih opravkih. A preplet mesta in vinogradov je obstajal, odkar so nastale večje pozidane bivalne skupnosti, s tem da se je danes povsod po svetu začela obujati tradicija mestnega vinogradništva, ki sicer ni komercialnega oziroma gospodarskega pomena, temveč predstavlja predvsem oživljanje kulturne dediščine v povezavi z vinom.
Vinogradništvo kot del mestnega življenja
Leta 2018 je v Torinu nastalo Združenje mestnih vinogradov oziroma Urban Vineyard Association (ASA), ki povezuje mestne vinograde. Gre za manjše, včasih celo mikroskopsko majhne vinograde, ki se dičijo znotraj mestnih središč ali tik ob njih, pogosto na zgodovinskih lokacijah ter predstavljajo simbiozo med vinogradništvom in mestnim življenjem ter pripovedujejo zgodbe o tem, kako je bilo nekoč vino del vsakdanjega urbanega življenja. Trenutno je v združenju 31 mest, ki so v Italiji (Benetke, Firence, Bolzano, Catania, Bergamo, Brescia, Palermo, Milano, Torino, Rim), Belgiji (Gent), Franciji (Lyon, Pariz, Avignon), Argentini (Buenos Aires), Španiji (Barcelona), ZDA (Cleveland, Los Angeles), Avstraliji (Adelaide, Melbourne), Avstriji (Dunaj), Grčiji (Solun), Združenem kraljestvu (London), Portugalski (Lizbona) in Braziliji (Brasilia), s tem da imajo nekatera mesta v združenju več različnih vinogradov.
Kot je ob ustanovitvi povedal idejni vodja, italijanski vinar Luca Balbiano, ki je danes častni predsednik združenja, je to nastalo z namenom zaščite podeželske, zgodovinske in naravne dediščine, ki jo predstavljajo mestni vinogradi, ozaveščanja ter turističnega in vinarskega potenciala, pa čeprav niso prav vsi vinogradi namenjeni pridelavi vina. Balbiano, tretja generacija vinarjev iz vinske hiše Balbiano, v občini Andezeno blizu Torina v Piemontu, je vodil enega najbolj znanih tovrstnih projektov v Italiji, Vigna della Regina oziroma Kraljičin vinograd, v sklopu katerega so na posesti Savojcev v Torinu iz 17. stoletja, ki je danes del Unescove dediščine, obnovili zapuščen vinograd, pogosto pa na mednarodnih dogodkih in v medijih promovira idejo, da vino ni zgolj luksuz, ampak tudi del urbane identitete. Vina, ki prihajajo iz mestnih vinogradov, načeloma niso neki presežek v smislu kakovosti, niti zadolženi za njihovo pridelavo ne iščejo najboljših ocen na tekmovanjih, ampak predstavljajo zgolj posebno identiteto mest. Ker gre hkrati za sila majhne serije steklenic, je prodaja omejena na ponudbo v obliki turističnih spominkov ali pa vezana na posebne degustacije in dražbe v dobrodelne namene.
Dunaj ima največ mestnih vinogradov na svetu
Dve izmed najbolj izpostavljenih mest urbanega vinogradništva sta Benetke in Dunaj. V mestu na vodi gre za majhne, turističnim očem skrite vinograde znotraj zidov zgodovinskih samostanov in na otokih v laguni, na Dunaju pa je ena največjih mestnih vinogradniških površin na svetu. V Benetkah, kjer je največ tovrstnih vinogradniških otočkov v Italiji, so nekateri mini vinogradi stari tudi osemsto let. Eden najbolj znanih je na ozemlju frančiškanskega samostana San Francesco della Vigna, nahaja se v bližini Arsenala, nekdanje beneške ladjedelnice in vojaškega kompleksa, datira pa v 13. stoletje. Iz grozdja trt glere in malvazije, ki so jih na novo posadili leta 2019, so leta 2022 pridelali nekaj več kot tisoč oštevilčenih steklenic z imenom harmonia mundi. Podoben košček vinogradniškega raja leži tudi v samem osrčju Pariza na pobočju Montmartra, le nekaj korakov od ene najbolj znanih pariških znamenitosti, bazilike Sacre-Coeur. Vinograd Clos Montmartre je miniaturen, a ima za Parižane izjemno močan simbolni pomen, saj ima vinogradništvo na Montmartru korenine že v srednjem veku, ko so benediktinski menihi obdelovali trte na severnih pobočjih današnjega Pariza, s širjenjem in urbanizacijo mesta pa so v 19. stoletju tamkajšnji vinogradi postopoma izginili. Današnjega so zasadili leta 1933, obsega približno tisoč šesto kvadratnih metrov, v njem pa raste okoli tisoč sedemsto trt sort gamay, modri pinot, sauvignon blanc, rizling ter nekaj starejših, manj znanih francoskih sort, na leto pa pridelajo od tisoč do tisoč petsto steklenic, ki jih vsako leto prodajo na dražbi v okviru tradicionalnega festivala Fete des Vendanges de Montmartre. Gre za prireditev, ki privabi ogromno obiskovalcev, izkupiček od prodaje vin pa je namenjen lokalnim socialnim projektom v tem okrožju Pariza.
Znotraj mestnih meja Dunaja pa se razprostira od 600 do 700 hektarjev vinogradov, kar avstrijsko prestolnico uvršča na prvo mesto po količini mestnih vinogradniških površin na svetu. Te tvorijo zeleni pas, ki ga ščiti poseben državni zakon pred širjenjem nepremičnin. Najbolj prepoznaven vinogradniški grič na Dunaju je Nussberg, ki se vzpenja nad Donavo, vino pa pridelujejo številni priznani vinarji. Dunaj je hkrati tudi edino vinogradniško območje na svetu, kjer je mešana zasaditev vinograda, torej več različnih sort v istem vinogradu, tradicionalna praksa, vina pa nosijo zaščiteno oznako Wiener Gemischter Satz DAC in so prav tako eden najbolj prepoznavnih dunajskih fenomenov, spremlja pa jih še tradicija dunajskih vinotočev (heuriger), ki so od leta 2019 vpisani v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Vino iz najstarejše trte in ljubljanskega grajskega vinograda
V Združenju mestnih vinogradov (ASA) slovenskih mest še ni, kar pa ne pomeni, da Slovenija nima tovrstnih zelenih kotičkov. Seveda je najbolj znan Maribor s svojo Guinnessovo rekorderko, najstarejšo trto na svetu, ki se nahaja na Lentu, vinogradi pa se v glavnem mestu Štajerske razprostirajo povsem v bližini mesta na Mestnem griču, Piramidi in Kalvariji. Iz 35 do 55 kilogramov grozdja, odvisno od letine, ki ga potrgajo z najstarejše Zemljanke v obliki trte, ustekleničijo okoli sto 2,5-decilitrskih stekleničk, ki jih je oblikoval Oskar Kogoj, namenjene pa so za protokolarna darila. Med vinske mestne posebneže pa se je uvrstila tudi Ljubljana. Na južnem robu grajskega griča je leta 2016 zrasel grajski vinograd, velik 0,3 hektarja, v njem pa negujejo 1050 trsov, od tega 500 trt chardonnayja in 550 trt zweigelta, s čimer je Ljubljana upravičila naziv »mesto trte in vina«, ki ji ga je pred skoraj 30 leti podelilo mednarodno vinsko združenje Ville Internationale de la Vigne et du Vin iz Pariza. Na leto napolnijo od tisoč do tisoč dvesto buteljk, ki so namenjene za mestni protokol, ožeto ljubljansko grozdje pa je mogoče kupiti tudi v grajski vinoteki in trgovinici s turistično kramo po ceni 14 evrov za steklenico.
