Najboljši zajtrk na svetu je turški; letos so ga ljubitelji zajtrkov postavili na prvo mesto lestvice, ki jo pripravlja Taste Atlas, spletni vodnik za tradicionalne jedi po svetu. A v prihodnje bo turški zajtrk najbrž težje osvojil vrh lestvice, saj se bo vanj vmešala turška politika.
Tradicionalni turški zajtrk, »serpme kahvalti«, je paša za oči in želodec. Turisti so pripravljeni vsak dan v vrsti čakati na prosto mizo pred kavarnami, ki ga strežejo. Turki pa si ga običajno privoščijo ob nedeljah in praznikih, ko imajo več prostega časa. Ja, za tradicionalni turški zajtrk si je treba vzeti čas. Kmalu po naročilu zajtrka se začne spektakel; na mizi se množijo krožniki in krožnički – na ducate pisanih jedi. Umešana jajca s papriko in paradižnikom, jajca s klobaso, siri, različne vrste kruha, med katerimi ne sme manjkati obroček simita, burek s sirom in špinačo, pa še ocvrt krompirček povrhu, kajmak, med, ki kaplja s satovja, kumare, oljke, paprike, slani namazi, marmelade različnih barv in okusov v majhnih skledicah, arašidovo maslo, lešnikovi namazi, tahini z melaso … ob tradicionalnem čaju v kozarčku v obliki tulipana. Miza je videti kot slikarsko platno in kar kliče po ovekovečenju za instagram. Poskusiš, vse je slastno, ješ, se še malo potrudiš, a kljub vsej dobri volji ne zmoreš sprazniti niti polovice. Turška gostoljubnost že stoletja temelji na tem, da se gostje počutijo kot kralji. Gostinci s preobiljem odličnih jedi privabljajo stranke, a obenem pomeni, da gore ostankov romajo naravnost v smeti.
V državi, kjer kupno moč grize visoka inflacija, v imenu gostoljubnosti zavržejo na tone povsem užitne hrane. Po uradni statistiki v povprečju vsak prebivalec Turčije vsako leto zavrže 102 kilograma hrane. Vsak dan, denimo, v smeti roma približno 12 milijonov hlebcev kruha. Z zmanjšanjem odpadne hrane za samo dva odstotka bi lahko z osnovnimi živili leto dni oskrbeli 360.000 družin, je izračunala turška nevladna Fundacija za preprečevanje odpadkov.
Samopostrežni zajtrk vprašanje nacionalne varnosti
Ukrepati je odločen tudi turški državni vrh na čelu s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Predsednikov Svet za kmetijsko in prehransko politiko mora v prihodnjih mesecih pripraviti smernice, kako zmanjšati odpadno hrano. Posebej bodo pod drobnogled vzeli tradicionalno (pre)obilne turške zajtrke. Član predsednikovega sveta, znani kuhar Ramazan Bingöl, je prepričan, da jih je treba omejiti. Poziva tudi k večji prilagodljivosti gostincev pri obračunu. »Trenutno morajo zajtrk naročiti in plačati vsi gostje za mizo. Gotovo pa bi bila skupina treh gostov zlahka zadovoljna z zajtrkom za dva, kar bi pomenilo veliko manj odpadne hrane,« je poudaril v pogovoru za turško tiskovno agencijo Anadolu. »Ne gre samo za hrano, ampak tudi za surovine, energijo, delovni čas in okoljsko škodo, ki jo povzročajo ti ogromni zajtrki. Samopostrežni zajtrk je postal vprašanje nacionalne varnosti,« trdi Bingöl.
Druga vroča točka odpadne hrane, ki se je bodo lotili Erdoganovi svetovalci, so samopostrežni bifeji v turističnih naseljih in hotelih, kjer je prav tako na voljo vsega preveč in hrana roma v smeti. Tudi to bi želeli organizirati drugače. »Bolj bi se morali osredotočiti na hrano po naročilu: gostje izberejo jed z jedilnika in se sami odločijo, koliko hrane dejansko potrebujejo,« meni. Bingöl pravi, da se je Svet za kmetijsko in prehransko politiko doslej posvetoval z različnimi ministrstvi, institucijami, nevladnimi organizacijami, upravljavci hotelov in prehranskimi strokovnjaki: "To je morda edina tema v Turčiji, o kateri se prav vsi strinjajo: odpadna hrana je problem. Boj proti zavrženi hrani mora postati trajnostna nacionalna politika.« Za največji delež odpadne hrane, 60 odstotkov, so sicer tudi v Turčiji še vedno odgovorna gospodinjstva.
Usoda zajtrka znana v nekaj mesecih
Bingöl in drugi predsednikovi svetovalci bodo v prihodnjih mesecih pripravili konkretne predloge za zmanjšanje odpadne hrane in jih predstavili Erdoganu. Takrat bo znano, ali bo Turčija res »uzakonila« krčenje priljubljenih bogatih tradicionalnih turških zajtrkov.
