Kot v en glas zatrjujejo raziskovalci gastronomske dediščine, je nedvomno to, da vojvodinjin krompir izvira iz Francije in da nastanek te jedi prefinjenega okusa in videza datira v 18. stoletje. O tem, kdo je vojvodinja, po kateri se jed imenuje, pa se krešejo različna mnenja. Ena izmed teorij pravi, da naj bi jed prvič pripravili za britansko vojvodinjo, ki je obiskala Francijo oziroma dvor kralja Ludvika XV. In ker vojvodinje ne nosijo krone, je glavni kuhar v njeno čast pripravil krompirjevo jed v obliki njenega klobuka. Druga anekdota pa omenja vojvodo in vojvodinjo Burgundsko, ki naj bi bila znana po ljubezni do vrhunskih jedi in zabave.

Legenda opisuje, da naj bi jed ustvaril njun osebni kuhar, ki ga je aristokrat zadolžil, da naj za eno izmed svečanih pojedin pripravi kakšno novo, a impresivno jed iz krompirja. Spretni kuhar se je odločil, da bo na poseben način obdelal pire krompir, ki je bil takrat že priljubljena jed. Prvi znani recept za vojvodinjin krompir, kot trdijo gastronomski kronisti, je bil objavljen v meščanski kuharici z imenom La Nouvelle Cuisinière Bourgeoise leta 1746 in od takrat naprej je hitro postal sinonim za razkošje in posebne priložnosti, besedna zveza »à la duchesse« pa je v francoski kuhinji postala sinonim za vsako jed, ki vsebuje mešanico pire krompirja in jajčnega rumenjaka.

Bolj poglobljeni preučevalci zgodb, povezanih s prehranjevanjem v preteklosti, so v tej jedi našli celo teorijo o tem, da so slavo na tak način pripravljenemu krompirju v zadnjih dekadah 18. stoletja spisali namenoma, da bi vzpodbudili zanimanje za krompir tudi med kmečkim in delavskim prebivalstvom, saj je bilo v sredini 18. stoletja pridelovanje krompirja v Franciji prepovedano. Francoski parlament je leta 1748 namreč prepovedal gojenje krompirja – dekret so odpravili šele leta 1772 – ker so bili takrat prepričani, da povzroča gobavost. Kasneje, v 19. stoletju, so recept za vojvodinjin krompir prinesli priseljenci tudi v ZDA, kjer je postal prava zvezdniška jed, dostopna tudi običajnim gospodinjstvom. Med ameriško gospodarsko krizo leta 1929 je zvezna vlada sodelovala s kopico državnih kmetijskih agencij, da bi vzpodbudili gojenje krompirja, ameriški urad za gospodinjstvo pa je potrošnike prepričeval, naj pokusijo manj običajne jedi iz krompirja, med drugim krompir vojvodinje. Leta 1943 je takratna prva dama Eleanor Roosevelt javnosti posredovala jedilnike in recepte za pripravo devetih obrokov, ki so bili postreženi v Beli hiši, in ena izmed teh jedi je bil tudi vojvodinjin krompir, po končani vojni pa so v New York Timesu leta 1949 ob pečenem piščancu ali pečeni ribi promovirali krompir vojvodinje kot poceni alternativo govedini. Vojvodinjin krompir se je znašel tudi v zgodovinskih spisih, ki omenjajo prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in ZDA. Ko se je septembra 1959 ameriški predsednik Dwight Eisenhower srečal s sovjetskim voditeljem Nikito Hruščovom v Camp Davidu, je bilo v poročilu s sestanka med drugim omenjeno, da je bila ena izmed prilog k pečenim rebrom in pečenemu rdečemu hlastaču vojvodinjin krompir.