Rudarstvo bo z Zasavjem povezano za zmeraj. Poltretje stoletje je bilo nadvse pomembna in močna industrijska panoga, premog iz revirjev je potoval po Sloveniji, nekdanji skupni Jugoslaviji in širše. Z zapiranjem rudnikov pa se je regija usmerila v druge gospodarske panoge. Toda knapovsko tradicijo v Zasavju ohranjajo kot spomin tudi za prihodnje generacije. Spomin na pridobivanje črnega zlata, nepogrešljivega kuriva za druge industrijske veje, ki je prihajalo iz zemeljskih globin, ohranjajo na različne načine. Virtualni muzej 4. Dritl, rudarsko stanovanje, vašhava in Ajnzer, kip rudarskega junaka Prometeja, medobčinska rudarska pohodna pot Srečno, podzemni rudarski škrat Perkmandelc in Drajeršoht v Trbovljah, rudarski muzej in društvo, pohodna učna rudarska pot, nakit ter izdelki iz premoga Kuolmi v Zagorju in podzemni rudarski tek po nekdanjih rovih v Hrastniku. To je le nekaj obeležij preteklosti za prihodnost.
Zasavci pa spomin na zlata leta rudarske panoge ohranjajo tudi s pomočjo kulinarike. Iz zasavskih kuhinj na srečo niso izginile značilne knapovske jedi. V Hrastniku, Trbovljah in Zagorju že nekaj let pripravljajo skupno kulinarično prireditev Zasavski šporhet, na kateri udeleženci tekmujejo v pripravah tradicionalnih revirskih jedi.
Funšterc, grenadirmarš, ajmoht
Že tradicionalno na določeno soboto v septembru začnejo v Hrastniku pripravljati funšterc in krumpantoč, nadaljujejo naslednjo soboto v Trbovljah z grenadirmaršem in zaključijo v Zagorju z ajmohtom. Poleg z jedmi klasičnih receptov gredo v korak s časom in si pomagajo z domišljijo. Na tekmovanjih namreč ne predstavljajo več le originalnih jedi, ampak še ogromno variant in podvariant. Neredko gre za kombinacije, ki presenetijo tako z idejami kot z okusi. Zasavski šporhet je vsako leto dobro obiskana prireditev oziroma tekmovanje, na katerem lahko obiskovalci pripravljene jedi tudi pokusijo. Tradicionalnih zasavskih jedi namreč navadno ne najdete v drugih regijah, zato so za obiskovalce od drugod še zanimivejše. Značilne so prav za Zasavje in za čas, iz katerega izhajajo, ter takratni način življenja.
V velikih knapovskih družinah je bila revščina del vsakdana. Delo rudarjev pod zemljo je bilo težko in nevarno, plače pa slabe. Družino je bilo treba preživljati, zato so bile pomemben del življenja rudarske žene in njihova naloga je bila med drugim ta, da so iz skromnega znale pripraviti veliko nasitnih jedi. Uporabile so prav vse, ničesar niso zavrgle. Funšterc, grenadirmarš in ajmoht so poznani prav po tem, da so iz preprostih sestavin, tudi ostankov, in lahko nasitijo množice.
Tradicionalno in novo
Pomemben del kulinaričnih dogajanj v sklopu Šporheta organizira zasavska gostinka Marija Čop. Med drugim je znana promotorka zasavske hrane, turizma in ohranjanja preteklosti. Skupaj s Hišo domačih okusov Pr Čop iz Podkuma, mesnicama Kramžar iz Trbovelj in Frtica iz Litije ter gostiščem Kum iz Zagorja ob Savi si prizadevajo za uradno priznanje, da bi zasavska jetrnica postala zasavska v vseh pogledih, o čemer smo pred časom že pisali. Jetrnico pa uporabljajo tudi na Zasavskem šporhetu.
Tekmovalne jedi ekip ocenjujejo priznani kulinarični mojstri. Kategorij je več: od izvirnosti, domišljije, vizualne podobe do serviranja jedi, simpatičnosti ekip in drugih. Ajmoht, denimo, je tako klasični kot neklasični, poleg cele vrste različnih sestavin in okusov je tudi vegetarijanski. Tudi funštercev je več vrst: s čokolado, skuto, marmelado, različnimi namazi, čežano … Podobno je pri grenadirmaršu. Strokovne ekipe ocenjevalcev je med drugim letos zelo navdušilo, da so tekmovalci nostalgijo, zgodovino in domačnost vključili tudi v serviranje. »Špehov radič, na primer, je tekmovalna ekipa ponudila na tako imenovanih plehovnih krožnikih in v skledici iz glažute. To je domači, hrastniški steklarski izdelek, ni iz Kitajske ali Češke. Prepričala me je tudi priloga – črna kava. Ali ni za v jamo najboljši črni kofe s funštercem ali žganci?« se sprašuje Čopova.
Za štedilnikom tudi znani
Osnovno vodilo prireditve oziroma tekmovanja pa ni zgolj ohranjanje tradicije in spomina na vse, povezano z rudarstvom, za prihodnje generacije, ampak tudi razširitev obstoječih jedi in receptov. Čeprav za vsako od tradicionalnih rudarskih jedi obstaja recept, to še ne pomeni, da pri pripravi ne smemo imeti prostih rok. Z novimi kombinacijami se ponudba širi in privablja nove gurmanske navdušence, obenem pa spodbuja k pripravi takšnih jedi v domačih kuhinjah.
Prireditev postaja znana zunaj regije, obiskovalci prihajajo tudi od drugod; letos so se je med drugimi udeležili tekmovalci iz Hrvaške in Turčije. Med tekmovalci je najti tudi znane zasavske obraze. Najpogosteje se za štedilnik postavijo politiki. V Zagorju sta bila del tekmovalne občinske ekipe ajmohta tudi župan in podžupan, ki sta zavihala rokave pri kuhanju. Zasavski župani menijo, da gre za odlično ohranjanje spomina na preteklost in turistično tržno nišo za prihodnost.
