Gostilna pod Krvavcem in njena okolica sta natančno, mestoma skoraj preveč natančno urejeni. Ob robu gozda teče romantičen potoček, nad njim se pnejo veliki stilizirani beli stolpiči, ki vabijo h kakšni, ne ravno intimni poročni slovesnosti. Pred hišo škropi moderna fontana, zadaj za teraso je otroško igrišče, da mladi rod ne moti resnih obrokov.
V ozadju igrajo slovenske popevke, medtem ko k mizam na začetku nosijo različne žganice z macesnovčkom na čelu. Če ste za »nižje alkohole«, imajo na mestu popularno Slapšakovo penino brut, sicer pa je na hladnem tudi kak kozarec Krvavške penine. Ta ne prihaja s krvavških pobočij, kot bi pomislili, ampak gre za hišni peneči zelen iz največje vipavske kleti. Naše omizje je najprej pozdravilo Slapšakovo penino za šest evrov in pol na kozarec in tudi nato ostalo v istih krajih s kletjo Albiano oziroma njihovim prijetnim chardonnayjem za tri evre in pol, glavne jedi je spremljala klet Movia z rdečo zvrstjo Turno za pet evrov. Škoda, da pod Krvavcem solidne vinske ponudbe ne zapišejo na vinski list.
Jedilni list ni obsežen, nekaj pa je gotovo – postrvi so v glavni vlogi in na voljo v številnih pojavnih oblikah, ki se znajdejo tudi v ribjem meniju za 33 evrov (mesni stane enako). Na svojem mestu je recimo živo rdeč karpačo postrvi, ki ga najprej marinirajo v rdeči pesi, mu dodajo pomarančni gel in natrgan peteršiljev biskvit, že tako pisanemu krožniku pa pomaga še kaviar iz balzamičnega kisa. Med hladnimi predjedmi ima posebno mesto tudi zanimiva variacija italijanskega vitella tonnata. Ta se pod Krvavcem spremeni v »maiale tonnato«, s tunino omako namreč prelijejo pečeno, ohlajeno in na rezine nalistano svinjsko vratovino. Zanimiva in okusna kombinacija, ki jo podložijo z ledenko in potresejo (spet) z balzamičnim kaviarjem.
Ob nedeljah kuhajo obvezno govejo juho z rezanci, v kateri po gorenjsko ni bilo ne korenja ne mesa, zato pa malce preveč soli. Veliko bolj nam je ugajala gosta in učinkovita špargljeva juha s peteršiljevim oljem.
Tudi pri glavnih jedeh na jedilnem listu ni pretirane gneče, osrednje poglavje zasedajo zvezde gostilne pod Krvavcem – postrvi. Ribo lahko spečejo klasično, z glavo in repom, dobite pa lahko tudi dva velika kosa fileja, pripravljena na različne načine. Mi smo jedli postrv po dvorjansko, potreseno z mandlji, ki ji priložijo simpatičen lepo pečen mlad krompir, na drugi strani mize se je znašla konkretna porcija jagenjčka, zmehčanega v sous vide in podprtega s kremo rdečega zelja ter sirovimi štruklji. Ne škodi, če ribe in meso malce osvežite, prinesli so izvrsten radič z jajcem in zelje s fižolom.
Samo dve sladici sta bili na našo nedeljo na sporedu, obe na visoki ravni. Šlo je lešnikovo zmrzlino, postreženo z angleško in višnjevo kremo, ter brownie z moussom iz bele čokolade, prav tako na višnjevi omaki. Ob nobeni nismo imeli pripomb, nekoliko bolj všečna je bila lešnikova zmrzlina – morda tudi zaradi vročega popoldneva. Mimogrede, sladice niso vključene v prej omenjeni meni, ampak so po dodatnih šest evrov in pol.
Več ocen gostiln preberite na mihafirst.si.
