Pogledi te dni vse pogosteje uhajajo proti gorskim vrhovom, ki jih je že pobelil prvi sneg. Ljubitelje zime zato že pošteno zanima: kakšna zima nas čaka? Je že čas, da iz kleti prinesemo smuči in začnemo sanjariti o popolnih zavojih po svežem pršiču? Odgovor smo poiskali v zakladnici ljudske modrosti, ki se je skozi stoletja prenašala iz roda v rod, in v najnovejših dolgoročnih napovedih sodobne meteorologije. Zdi se, da se tokrat modrost preteklosti in dognanja znanosti presenetljivo ujemajo.
Naši predniki so vreme napovedovali z opazovanjem narave, neba in obnašanja živali. Njihove ugotovitve so se ohranile v obliki pregovorov, ki nam še danes lahko služijo kot zanimiv kažipot. Za oktober, ki velja za ključen mesec pri napovedovanju zime, so tako veljala mnoga vodila. Verjeli so, da topel oktober napoveduje mrzel februar (Če je oktober topel, bo februar mrzel), medtem ko pozno odpadanje listja (Če listje pozno odleti, huda zima preti) in obilje gozdnih plodov (Veliko žira v oktobru pomeni veliko snega pozimi) naznanjata ostro zimo. Pozorni so bili tudi na dneve svetnikov; vreme okoli sv. Luke (18. 10.) naj bi napovedovalo prvi sneg (Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka), dan sv. Uršule (21. 10.) pa naj bi krojil značaj celotne zime (Kakor je Uršula začela, se zima bo izpela). Celo obnašanje živali, kot so polži, je bilo pomembno znamenje: »Če se polž globoko zakoplje, se huda zima prikoplje«.
Medtem ko so se naši predniki zanašali na opazovanje narave, danes meteorologi uporabljajo napredne znanstvene modele. In tudi ti kažejo v podobno smer. Glavni dejavnik, ki bo po napovedih krojil prihajajočo zimo 2025-2026, je vremenski pojav La Niña. Gre za ohlajanje površinskih voda v ekvatorialnem Tihem oceanu, kar pomembno vpliva na vreme po vsem svetu. Ameriška Nacionalna vremenska služba (NWS) napoveduje, da obstaja kar 71-odstotna verjetnost za razvoj La Niñe med oktobrom in decembrom 2025. Za Evropo La Niña običajno pomeni hladnejše zime. Njen vpliv se prenaša preko vetrovnega toka (jet stream), ki prinaša padavine čez Atlantik. Glede na to lahko pričakujemo naslednje: v Severni Evropi so verjetnejše hladnejše temperature in več snega, kar obeta odlične pogoje za zgodnji začetek smučarske sezone; za Alpe je napoved bolj mešana in spremenljiva, saj lahko hladen zrak sicer pomaga ohranjati snežno odejo, a bo morda manj zanesljivih pošiljk snega; bolj kot se pomikamo proti jugu, bolj suhe in toplejše naj bi bile razmere.
Kaj torej skleniti? Tako ljudski pregovori kot znanstvene napovedi namigujejo, da je pred nami verjetno hladnejša zima od preteklih. Zdi se, da je optimizem za pripravo smučarske opreme upravičen. Medtem ko kaže, da bodo smučarji v Severni Evropi skoraj zagotovo prišli na svoj račun, bo v Alpah nekaj več negotovosti glede količine snega. A hladnejše temperature so vsekakor dobra novica. Za tiste, ki ne želijo tvegati, pa ostaja najvarnejša izbira obisk visokogorskih smučišč, ki ponujajo najzanesljivejše snežne razmere.
