Nekdanja telovadka in odvetnica Rachael Denhollander je leta 2016 (16 let po prvi zlorabi) kot prva Larryja Nassarja, nekdanjega zdravnika ameriške gimnastične reprezentance, javno obtožila spolne zlorabe. Sprožil se je plaz dodatnih obtožb, med žrtvami je bila tudi ena najboljših v zgodovini gimnastike – Simone Biles. Med letoma 1998 in 2015 je Nassar pod pretvezo zdravstvenih pregledov zlorabil več kot 250 mladoletnih športnic, najmlajše so štele rosnih šest let. Obsojen je bil na 175 let zapora. Kako je mogoče, da je nekdo v skoraj dveh desetletjih neopazno napadel toliko deklic? Ni. Vedeli so na FBI, na gimnastični zvezi, olimpijskem komiteju, a niso storili nič.

Dekleta so na cedilu pustile tudi druge institucije. Pisali smo tudi že o serijskem pedofilu v nogometnem svetu, nekdanjem britanskem trenerju Barryju Bennellu, ki so ga zaradi napadov na 22 mladih fantov obsodili na 34 let zapora. Za dvanajst let je za zapahi pristal tudi trener hitrostnega drsanja Jae Beom Čo, ki je več let fizično in spolno zlorabljal tekmovalke. Večkratno dobitnico olimpijskih medalj Šim Suk Hi je prvič napadel, ko je bila še mladoletna. Policiji ga je prijavila kot prva in postala južnokorejski simbol boja proti zlorabam. V središču najnovejšega spolnega škandala je 51-letni nekdanji francoski smučar in dolgoletni trener Joel Chenal. Da jo je spolno napadel, je mlada smučarka povedala za Le Monde, kar je sprožilo plaz dodatnih obtožb, doslej najmanj dvanajst. Vse domnevne žrtve zlorabe so bile mladoletne, najmlajša je štela rosnih enajst let. Chenal obtožbe zanika.

Varovanko posiljeval vsak dan

Nekdo mora vedno biti tisti, ki prijavi prvi. Pa čeprav deset ali dvajset let po zlorabah, ko trenerji izgubijo nekdaj vsemogočno moč nad mladimi žrtvami, te pa so si, tudi zaradi zrelosti in časovne oddaljenosti kaznivih dejanj, pripravljene priznati, kaj se jim je dejansko zgodilo. V zadnjih letih smo novinarji Dnevnika razkrili več primerov spolnih zlorab v svetu športa. Oktobra 2022 smo razkrili domnevno spolno zlorabo najmanj dveh takrat mladoletnih varovank trenerja jahanja v enem od ljubljanskih konjeniških klubov. Zlorabe naj bi se dogajale pred približno petnajstimi leti.

Maja (ime je spremenjeno) se je opogumila prva in opisala, kako jo je prvič napadel pri enajstih letih, posilil pa pri trinajstih. Trenerju je zaupala. Policiji ga pred objavo člankov ni prijavila, premislila si je šele pozneje, na podlagi njene zgodbe pa je Zala (tudi to ime je spremenjeno) ugotovila, da ni bila edina žrtev istega trenerja. Njo je v oralni spolni odnos prisilil pri dvanajstih letih, sčasoma jo je posiljeval vsak dan. Tudi ona ga je takrat prijavila.

Policija je po štirimesečni preiskavi trenerja zaradi suma storitve več kaznivih dejanj zoper osebi, mlajši od 15 let, ovadila februarja 2023, septembra istega leta je tožilstvo na sodišče vložilo zahtevo za preiskavo, 28. maja letos pa je ta sklep postal pravnomočen. Obdolženega so zaslišali že lani, sledila bodo zaslišanja oškodovank in prič. Po koncu sodne preiskave bodo spis predali tožilstvu, na katerem bodo odločili, ali bodo zoper obdolženega vložili obtožnico. Trener jahanja že vse od začetka krivdo zanika. »Zanimivo« pri tem primeru pa je, da so ob objavi niza člankov o obtožbah, pri čemer nismo zapisali ne imena kluba ne imena domnevnega storilca, poznavalci ljubljanske konjeniške scene nemudoma vedeli, za koga gre. Nihče ga ni prijavil, nihče zaščitil deklic. Zlo se razrašča v tišini.

Preseči je treba zavezo molčečnosti

Predsednica društva za preprečevanje nasilja v športu in družini P.E.N.D Pia Barbara Hrovat poglavitni razlog za neprijavo zlorab vidi v tem, da žrtve niso zaščitene znotraj športnega društva, v katerem se dogajajo zlorabe. »Največjo zaskrbljenost povzročajo komentarji, da so bile spolne ali kakršne koli druge zlorabe 'javna tajna', ki so se očitno dopuščale v okviru 'višjega cilja'. Takšnega višjega cilja ni, kakor tudi ne trenažnega procesa, v katerem je dovoljena zloraba z namenom doseganja rezultatov. Takšno razmišljanje označujemo za sprevrženo,« je bila jasna. Zloraba ne sme biti sredstvo ali ključ za odpiranje vrat na športni vrh, opozarja. »Zaradi strahu pred avtoriteto, zaradi bojazni pred viktimizacijo, pred stigmo smo raje tiho. Naloga družbe je, da se ta zaveza molčečnosti preseže,« je prepričana Hrovatova.

Trenerja prijavili, zgodilo se ni nič

Poročali smo tudi o domnevnih spolnih zlorabah smučarskih tekačic, ki naj bi jih pred leti napadal nekdanji uspešni smučarski tekač, trener in do nedavnega predsednik enega gorenjskih smučarskotekaških klubov. Sotekmovalke in nekdanje varovanke so spregovorile o tem, kako so se napadi začeli z opolzkimi besedami, nadaljevali z otipavanjem.

»Z možem sva šla na Smučarsko zvezo Slovenije (SZS) in se zaupala tekaškemu vodstvu. Niso nama verjeli, prav tako kljub najini prošnji niso sprožili nikakršnega postopka,« je leta 2023 povedala mama ene od nekdanjih tekačic. Iz SZS so sicer sporočili, da z moškim ne sodelujejo od leta 2001, je pa denimo še vedno sodeloval pri nordijskem prvenstvu v Planici. Obtožbe številnih športnic so prišle v javnost po prijavi njegove desetletne pastorke zaradi spolnega napada. Moški je sicer takrat še delal kot ravnatelj jeseniške šole, obsodili pa so ga na tri leta in štiri mesece zapora. Kar se tiče očitkov iz njegovih trenerskih časov, pa je več nekdanjih varovank in sotekmovalk govorilo s policijo, obremenile so ga z izjavami, vendar ga niso prijavile.

Fizično in spolno nasilje v judu

Drugače poteka zgodba v svetu slovenskega juda, v osrčju katere je trener Marjan Fabjan, ki jo je pred tedni razkrila Dnevnikova novinarka Tina Jereb. Štiri nekdanje judoistke celjskega kluba Sankaku so ga policiji ovadile zaradi fizičnega in spolnega nasilja, po neuradnih informacijah pa naj bi sledilo še več prijav. Ena od njih je policiji zaupala, da jo je nekdanji trener večkrat tepel z roko in udarjal z bambusovo palico. »Najhuje pa je bilo na tekmovanju svetovnega ranga v tujini, kjer sva bila sama. Osvajal me je in začel božati, zaradi česar me je postalo strah. Ko sva bila v sobi in sem sedela na stolu, se je postavil predme ter si slekel hlače in spodnjice. Kazal mi je svoj penis in me gledal v oči, jaz pa sem začela jokati …« je opisala grozljive trenutke.

»Nihče mi ne more ničesar očitati, obdobje, ko smo bili mlajši, pa je daleč nazaj in se vsega ne spomnim,« je očitke za Dnevnik komentiral Marjan Fabjan, pozneje pa jih je bolj vehementno zanikal. »Nikdar v življenju nisem bil z nobeno od njih intimen proti njeni volji.« Po hudih obtožbah so s Fabjanom na policiji prekinili pogodbo o zaposlitvi, kljub pozivom judo zveze Slovenije, naj do konca predkazenskega postopka začasno in prostovoljno prekine vodenje treningov, pa se trener za to ni odločil.

Prav je, da žrtve poiščejo pomoč pri organih pregona

dr. Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv dejal, da je za domnevne zlorabe, opisane v članku, izvedel iz medijev: »Gre za proces oziroma zelo kompleksne zadeve, zato je prav, da žrtve poiščejo pomoč pri organih pregona. Ob tem se postavlja tudi vprašanje pristojnosti oziroma ali je institucija varuha 'sposobna' izpeljati takšne primere. Pomoč športnikom s slabimi izkušnjami oziroma žrtvam zlorab je tudi zelo pomembna, tukaj pa sta potrebni tako preventiva kot kurativa v obliki robustnih mehanizmov, v okviru katerih so upoštevane pravice vseh vpletenih – tudi obdolženca.«

Nekaj tednov po prvih očitkih je Fabjan v javnem pismu ostro zanikal očitke o fizičnem, psihičnem in spolnem nasilju, prijave na policiji pa povezal z domnevno organizirano gonjo, povezano s spori na JZS. Tako on kot številni njegovi podporniki – tudi nekatere dobitnice medalj in njegove nekdanje varovanke – so prepričani, da gre za zlonamerna podtikanja zavistnih posameznikov. Tarča napadov je postala tudi novinarka Tina Jereb, ki je zgodbo razkrila. Koliko so o Fabjanovem domnevnem fizičnem in spolnem nasilju že leta vedeli predsednik judoistične zveze Bogdan Gabrovec in drugi, bo pokazala preiskava. Ena od prijaviteljic nasilja namreč trdi, da je Gabrovca že v preteklosti opozorila na nedopustno ravnanje Fabjana, a se v zvezi niso odzvali in so zadevo pometli pod preprogo.

Karavana gre dalje …

Ti primeri še zdaleč niso edini v svetu slovenskega športa. Poročali smo o slovenskem judoistu Vitu Dragiču, ki so ga na mariborskem sodišču spoznali za krivega kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost z zlorabo položaja, a naj bi vseeno še naprej delal z otroki. Pred dnevi pa so v Dnevniku poročali še o slovenskem trenerju karateja, ki je imel leta 2022 spolne odnose z mladoletno varovanko. Izkoristil je svoj nadrejeni položaj, avtoriteto, da jo je zlorabil. Dobil je štiri leta in deset mesecev zapora.

Po judoistkah je pred tedni dlje trajajoče zlorabe razkrila še nekdanja košarkarica. Storilca ni prijavila, je pa želela o svojih izkušnjah javno spregovoriti. Trener se je je dotikal, jo objemal, poljubljal, prihajal v garderobo, ko je bila sama, enkrat pa jo na pripravah poklical v svojo sobo in za njo zaklenil vrata. Pravi, da je bila tišina vedno del »sistema«, kar je razvidno tudi iz vseh v članku opisanih primerov. V vseh je vsaj nekdo vedel, kaj se dogaja, toda storilca ni ne ustavil ne prijavil. »Žrtve zlorab so v praksi še vedno prepogosto podvržene javnemu pogromu, medtem pa predatorji brez večjih posledic živijo naprej. Karavana gre dalje: starejše športnice se poslovimo, nadomestijo nas mlajše,« je še povedala nekdanja košarkarica. 

Priporočamo