Ko so Primorki Florijani Lipušček pred 40 leti presadili ledvico, si ni upala predstavljati niti tega, da bo skupaj z darovano ledvico doživela današnjo starost, kaj šele, da bodo nekoč ledvice presajali roboti. 23. septembra leta 1985 so se zdravniki na njej učili »ročnega dela«, natanko 40 let kasneje, 23. septembra 2025, je širša javnost izvedela, da je slovenskim zdravnikom in medicinskim sestram letos uspel nov mejnik v zgodovini - prva presaditev ledvice z živim darovalcem, pri kateri jim je pomagal robot.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so s pomočjo robota ledvico presadili štiridesetletnemu Jerneju Kalohu, ki se je pred leti nepričakovano soočil z dokončno odpovedjo ledvic. Brezpogojno mu jo je podarila njegova mama Milena Višnjei, ki pri odločitvi ni omahovala, sprejela jo je v trenutku, brez vprašanj in dilem. Zanjo je bil to del njenega življenjskega poslanstva. »Izjemno sem hvaležen svoji mami, ki je bila v tej zgodbi odločilna,« se ji je zahvalil Jernej. Tri mesece po operaciji, ko je že dodobra okreval, je hvaležen tudi vsem, ki so sodelovali v pripravah, bdeli nad njim med operacijo in kasneje skrbeli zanj. »Nisem vedel, da bom del te zgodbe. Okrevanje po operaciji je bilo zelo hitro, res je tudi, da sva se z mamo držala vseh navodil in priporočil, ki sva jih dobila. »Zdaj sem super, poln energije...to pa je tudi največja sprememba od časa pred operacijo in seveda tudi svoboda, saj nisem več omejen z dializo, vnosom tekočine in hrane.«
Izjemen mejnik
Prva robotsko asistirana presaditev ledvice z živim darovalcem v Sloveniji je izjemen mejnik – ne le za slovensko, temveč tudi za širšo regijo, saj je tovrstna operacija prva tudi v prostoru nekdanje Jugoslavije. Kot poudarjajo v ljubljanskem kliničnem centru, takšne operacije tudi v tujini niso rutinske, saj zahtevajo vrhunsko kirurško znanje, sodobno tehnologijo in predvsem popolnoma usklajeno ekipo najrazličnejših strokovnjakov.
»Ponosen sem na ekipo, s katero delam. Brez nje tak podvig ne bi bil mogoč,« je hvaležen urolog Simon Hawlina, ki je junija vodil številčno ekipo, ki je pisala novo zgodbo. »S to operacijo nismo naredili le tehničnega, temveč predvsem človeški in organizacijski preskok. Presaditi ledvico, ki jo odvzamemo popolnoma zdravemu človeku – materi svojega sina – in jo z robotsko natančnostjo vstaviti bolniku, je eno najodgovornejših dejanj v medicini. Če gre karkoli narobe, prizadenemo ne le bolnika, temveč tudi zdravega darovalca. To je psihološko in strokovno izjemno zahtevna situacija,« pravi. Mejnik je pomemben predvsem za bolnike, saj je med operacijo manj možnosti za krvavitve, po njej hitreje okrevajo, imajo manj bolečin in zapletov. »Že pri prvem primeru smo to tudi dosegli,« je navdušen Hawlina, a pove tudi, da so za uspešno robotsko presaditvijo leta izobraževanj, usposabljanj in sodelovanja med različnimi ekipami. Da je vse potekalo gladko, sta bili potrebni dve operacijski sobi, dve kirurški in dve anesteziološki ekipi, v projektu so sodelovali urologi, nefrologi, anesteziologi, dodatna operacijska ekipa, ki je skrbela za logistiko presadka, transplantacijski koordinatorji, medicinske sestre...
Obe operaciji sta potekali sočasno, medtem ko so darovalki odvzemali ledvico, so v sosednji operacijski sobi že pripravljali žilje prejemnika. Urolog Uroš Fekonja, ki je darovalki z laparoskopsko tehniko odvzel ledvico, je pojasnil, da se tu vsaka taka operacija začne. »Ledvico za presaditev pripravimo že v trebušni votlini darovalca. Odstranimo ji maščevje, pripravimo žilje, ledvica je medtem še vedno prekrvavljena, nato pa z enim manjšim rezom prekinemo žilje in jo v dveh ali treh minutah pripravimo za presaditev,« pojasni in doda, da takšna operacija zahteva zelo veliko koordinacije med vsemi člani ekipe.
Največje darilo
Ob pomoči najnaprednejšega robotskega sistema, ki omogoča desetkratno povečavo, so žile natančno prišili in nato še povezali sečevod in sečni mehur. »Presadek je začel zelo hitro delovati in že v nekaj dneh bolnik ni več potreboval dialize,« Hawlina deli rezultat. »Največje darilo, ki ga lahko starš podari svojemu otroku, je darovanje organa in to ne glede na to, v katerem starostnem obdobju se eden ali drugi nahajata,« razmišlja operacijska medicinska sestra Maja Marolt, ki je med operacijo skrbela, da so bili vsi inštrumenti brezhibni in varni. Kljub vsej sodobni tehnologiji in napredku v medicini so v ozadju še vedno ljudje in čustva, medicinske sestre pa nepogrešljiv del uspešnih zgodb.
Kirurg Ivan Kneževič, vodja transplantacijske dejavnosti v ljubljanskem kliničnem centru, pravi, da ta presaditev predstavlja pomemben mejnik v razvoju transplantacijske kirurgije ter utrjuje vlogo UKC Ljubljana kot vodilnega centra na področju sodobne medicinske tehnologije v širši regiji. Nov robotski sistem bo po njegovem prepričanju prinesel razvoj tudi na drugih kirurških področjih in tako bolnikom ponujal najboljše možnosti za novo življenje.
Nefrolog Miha Arnol kot predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo in vodja centra za transplantacijo ledvic poudarja, da transplantacijska medicina po logistični zahtevnosti sodi v sam vrh. Da se je lahko takšna operacija zgodila, je bilo potrebnih več deset let izkušenj presajanja ledvic. »Letos obeležujemo 55 let, kar je bila v UKC Ljubljana presajena prva ledvica. Veste, da brez delovanja ledvic človek nima možnosti preživetja. Ob odpovedi imajo pacienti na izbiro bodisi dializno zdravljenje ali transplantacijo. Slednja predstavlja idealen način zdravljenja, saj v primerjavi z dializo bolniku podaljša preživetje in kakovost življenja. Ko gre za ledvico živega darovalca, je to še toliko bolj poudarjeno.«
Drugi, a najpomembnejši rojstni dan
Takšna je tudi izkušnja v uvodu omenjene Florijane Lipušček, ki danes bolj kot svoj rojstni dan slavi dan, ko ji je sestra podarila ledvico. »Ta dan mi je omogočil dokaj normalno in zdravo življenje ter to, da sem si lahko ustvarila družino, v kateri se mi je rodila hčerka,« poudari, da so ji od njenega najstniškega obdobja, ko so ji odkrili bolezen ledvic, leta podarjena. Zdravniki so takrat ugotovili, da ji desna ledvica deluje samo še deset odstotkov, medtem ko leva ne dela čisto nič ali pa je celo sploh ni. Tudi neštete preiskave niso dale jasnega odgovora, kako je z levo ledvico, na koncu je obveljalo, da je najbrž nikoli ni imela. A ker narava očitno vedno poskrbi za ravnovesje, ji je zato namenila dve maternici. In s tem seveda dodatne težave. Zbolela je v časih, ko so se temelji presajanja organov šele oblikovali in preden je prišla do presaditve, je minilo več let. Prelomno je bilo leto 1985, ko je bil v Sloveniji sprejet nov zakon, ki je omogočil tudi presaditve organov umrlih darovalcev.
»Pričakovali so, da se bo število presaditev povečalo in zdravniki so pri tem rabili nekaj več prakse. V tistem letu so zato za vajo opravili kar nekaj presaditev ledvic živih darovalcev, med 'srečnimi dobitniki' sem bila tudi sama,« se spominja. Med njenimi najbližjimi je bila za darovalko najbolj primerna njena sestra Dragica Rovšček. Še danes se spomni tistega mučnega telefonskega klica, v katerem ji sestra ni rekla ne, ampak besede, ki si jih bo zapomnila za vedno: »Potem bova pa dvakrat sestre!« Od takrat sta res dvakrat sestri in za 13 centimetrov, kolikor je velika njuna skupna ledvica, skupni mami njunim otrokom. Njuna skupna ledvica je leta 1986 postala celo filmska zvezda, saj so Janino operacijo posneli in prizore uporabili v dokumentarnem filmu z naslovom Presaditev, ki ga je gledala cela Jugoslavija. Ta ista ledvica še danes, 40 let kasneje, brezhibno deluje, kar je svojevrsten fenomen. Tudi med kemoterapijo, ki jo je Florijana prestala pred leti, se njena funkcija kljub drugačnim pričakovanjem zdravnikov ni nič poslabšala.
55 let in 1555 presaditev
Danes je Florijana ena izmed 140 ljudi, ki so jim v Sloveniji v zadnjih 55 letih presadili ledvico živega darovalca. Zaradi svoje izkušnje je izjemno hvaležna vsem, ki so pripravljeni pomagati drugim - najsibo z darovanjem krvi ali organov. »Šele ko nekaj takega potrebuješ ti ali tvoj bližnji, se zaveš, kako zelo smo odvisni drug od drugega,« spodbuja, naj se ljudje odločijo za darovanje organov. Nefrolog Miha Arnol pojasnjuje, da je bila prva presaditev ledvice opravljena 16. aprila 1970 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. »To je bila sorodniška presaditev ledvice živega darovalca in tudi prva presaditev ledvice na območju nekdanje Jugoslavije. Kirurško ekipo so sestavljali urologa, prof. dr. Slavko Rakovec in prof. dr. Ludvik Ravnik, ter srčno-žilni kirurg prof. dr. Miro Košak. Prejemnik je bil 36-letni moški, darovalka pa njegova mati. Operativni poseg je potekal brez zapletov, prejemnik pa je začel tvoriti urin že med operacijo,« predstavi nekaj zgodovine. Nato je bil leta 1985 na pobudo nefrologa Jožeta Drinovca v Sloveniji sprejet prvi zakon o presaditvah, ki je omogočil tudi presaditve organov od umrlih darovalcev.
Presaditve ledvic umrlih darovalcev se tako redno izvajajo od leta 1986, do konca leta 2024 jih je bilo skupaj 1416, medtem ko je bilo presaditev ledvic z živimi darovalci doslej precej manj: do konca lanskega leta je bilo opravljenih 139 takšnih presaditev. V 55-letnem obdobju od začetka zgodovine presajanja ledvic v Sloveniji je bilo torej skupaj opravljenih 1555 presaditev, kar je po besedah Arnola prav tako pomemben mejnik.
Po presaditvi ledvice je preživetje bolnikov veliko. Po podatkih, zbranih v zadnjega četrt stoletja, jih eno leto preživi 98 odstotkov in pet let 94 odstotkov. Prav tako je dobro tudi preživetje presajenih ledvic. Po enem letu jih še vedno deluje 95 odstotkov, po petih letih 87 odstotkov. Načeloma pa velja, da imajo boljše in daljše možnosti preživetja ledvice, ki jih podarijo živi darovalci.
