V ilirskobistriškem zdravstvenem domu je prejšnji petek pacient, ki so ga poškodovanega pripeljali na urgentno oskrbo, začel žaliti zaposlene, nato pa je žalil tudi policiste, ki so prišli posredovat na kraj dogodka. Incident je po mnenju Zdravniške zbornice Slovenije pokazatelj nevarnega in vse pogostejšega trenda, ki resno ogroža varno in kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev.
»Po še enem nasilnem dogodku v zdravstvu ta mesec, tokrat v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, je postalo še bolj očitno, da se soočamo z nevarnim in vse pogostejšim trendom, ki resno ogroža varno in kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev,« so dejali na ZZS in postregli s skrb zbujajočimi številkami.
Leta 2023 so v petih največjih bolnišnicah (UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Celje, SB Novo mesto in SB Jesenice) skupaj obravnavali kar 704 nasilne dogodke, od tega je bilo 94 primerov neposrednih fizičnih napadov.
V dveh največjih zdravstvenih domovih (ZD Ljubljana in ZD Maribor) pa so v letu 2023 skupaj zabeležili 140 nasilnih dogodkov. Kljub že tako visokim številkam je bilo v lanskem letu nasilnih dogodkov v zdravstvu še več. Še posebej zaskrbljujoči so podatki za lansko leto, ko so v obeh največjih zdravstvenih domov skupaj obravnavali kar 272 nasilnih dogodkov (skoraj 94-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej).
Porast nasilja nad zdravstvenimi delavci zaznavajo tudi v bolnišnicah. V istih petih bolnišnicah so lani skupaj zabeležili 746 nasilnih dogodkov. Pogosta so bila tudi posredovanja policije: v UKC Ljubljana je policija posredovala v 91 primerih, v Splošni bolnišnici Celje v 11, v SB Novo mesto v 10, v SB Jesenice pa v dveh primerih. V nekaterih zdravstvenih ustanovah so že v prvi polovici letošnjega leta presegli lanske številke.
Stanje je nevzdržno
V ZZS so zato znova pozvali ministrstvo za pravosodje, naj izpolni obljubo in spremeni kazenski zakonik tako, da bo nemudoma in učinkovito zaščitil vse, ki se pri opravljanju svojega dela soočajo z nasiljem. Kot nam je pred časom dejala dr. Nena Kopčavar Guček, vodja interdisciplinarne skupine za to področje, so predlagali spremembo zakonodaje, po kateri bi imeli zdravstveni delavci in farmacevti status uradne osebe, kot ga imajo policisti, sodniki in politiki. Zdravniki imajo takšen status na primer na Hrvaškem, Češkem, v Veliki Britaniji in še marsikje drugje.
»Zaradi naraščajočih primerov fizičnega in verbalnega nasilja nad zdravstvenimi delavci smo na Zdravniški zbornici Slovenije, v sodelovanju z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Lekarniško zbornico, že lani v državni zbor vložili predlog spremembe kazenskega zakonika. Z njim smo želeli uvesti posebno kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca pri opravljanju njegovega dela. Žal poslanci takrat pobude niso sprejeli, saj so na ministrstvu za pravosodje pojasnili, da so že začeli pripravljati predlog obsežnejših sprememb in dopolnitev kazenskega zakonika. Napovedali so tudi, da bodo v tem okviru proučili možnost splošnejše opredelitve novega kaznivega dejanja ali dopolnitve katerega od obstoječih, tako da bi bile vključene vse poklicne skupine oziroma službe, pri katerih lahko zaradi narave dela, zlasti ob neposrednih stikih z ljudmi, prihaja do tovrstnih napadov,« pojasnjujejo pri ZZS.
Od takrat je minilo že skoraj deset mesecev, nasilnih incidentov v zdravstvu pa je vsak dan več. »Takšno stanje je nevzdržno, zdravstveni delavci potrebujejo učinkovito zaščito zdaj, ne nekoč v prihodnosti,« svarijo zdravniki.
